Court dismisses appeal against court fee order for appeal, citing mandatory fee statute.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal against a lower court's order to pay court fees for filing an appeal. The appellant argued that the Constitution guarantees free access to justice and that fees violate fundamental rights, while the lower court correctly applied the Court Fees Act. The appellate court ruled that since the appellant did not request a fee waiver, the statutory obligation to pay fees upon filing the appeal was valid and did not infringe upon the right to court protection.
Legislator headnote
AI generated1. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah; Taksna obveznost nastane ob vložitvi pravnega sredstva, kar ni kršitev pravice do sodnega varstva, če ni predlagana oprostitve plačila.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi ugovora tožnika zoper plačilni nalog pravilno sklicuje na 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1, ki določa, da taksna obveznost nastane za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom 24. 11. 2020 zavrglo tožnikovo pritožbo, ki jo je vložil zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1230/2020 z dne 24. 9. 2020. Tožnik je zoper sklep sodišča prve stopnje vložil pritožbo, za katero ni plačal sodne takse. Ker tožnik ni plačal sodne takse za pritožbo, mu je sodišče prve stopnje poslalo plačilni nalog P 100/2019 z dne 31. 12. 2020. Zoper plačilni nalog je tožnik 1. 2. 2021 vložil ugovor, v katerem je navajal, da mu Ustava RS daje brezplačno pravico do pritožbe, zato je zahteval, da se plačilni nalog prekliče. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožnika zavrnilo, ker 1. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) določa, da taksna obveznost nastane tudi ob vložitvi pravnega sredstva.
2. Tožnik v laični pritožbi navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti javno obravnavo, da so temeljne pravice brezplačne in da je določitev taksne obveznosti nedopusten pogoj za uveljavljanje njegovih ustavnih pravic. Tožnik meni, da je sklep neustaven in zahteva javno obravnavo. V pritožbi se sklicuje na 15., 26., 23., 24., 25. in 125. člen Ustave.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP), kakor tudi ne kršitev postopka, na katere opozarja pritožba. Sodišče v zvezi z odločanjem o plačilu sodne takse ne odloča na javni obravnavi, kot to zmotno trdi tožnik v pritožbi.
5. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu pravilno sklicuje na 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1, ki določa, da taksna obveznost nastane za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. Tožnik je vložil pritožbo, v kateri ni predlagal oprostitve plačila sodne takse, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno s plačilnim nalogom pozvalo na plačilo sodne takse. Iz teh razlogov tožniku ni bila kršena pravica do sodnega varstva, kakor tudi ne ustavne pravice, na katere se sklicuje v pritožbi.
6. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).