Appeal dismissed; failure to retrieve mail from post office caused missed deadline under ZPP. Appeal dismissed; failure to retrieve mail from post office caused missed deadline under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a party's objection to a payment order. The appellant argued that the eight-day deadline for filing the objection expired later because they only physically received the document after the post office clerk left it in their home mailbox. The court ruled that the statutory fiction of service under Article 142(4) of the Civil Procedure Act runs from the date the notice of delivery was received, not the date the document was actually picked up. Consequently, the appellant's failure to collect the mail from the post office within the prescribed period meant the service was deemed completed, rendering the late objection inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedArticle 142(4) of the Civil Procedure Act; Article 436(1) of the Civil Procedure Act; The deadline for performing a procedural act begins to run the day after the notice of delivery is received, and the act is deemed performed upon the expiration of the period for retrieval if the recipient fails to collect it.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP namreč ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Pritožnik se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzval in pošiljke ni šel iskati na pošto, z njo se je zato seznanil šele, ko jo je vročevalec pustil v njegovem predalčniku. Zaradi takšnega ravnanja in pritožnikovega napačnega prepričanja, da se rok za vložitev ugovora šteje od prvega naslednjega dne, ko prejel pisanje, je prišlo do tega, da je zamudil rok za vložitev ugovora in ga je poslal sodišču šele 9. 11. 2020.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor tožene stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju o izpraznitvenem nalogu I Pg 202/2020 z dne 2.10.2020.
2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik meni, da je sodišče prve stopnje napačno štelo kot zadnji dan roka za vložitev ugovora 6.11.2020, saj se je ta rok dejansko iztekel šele 9.11.2020. Njegov ugovor je zato pravočasen in ga mora sodišče prve stopnje meritorno obravnavati. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugovor zavrglo, je tožencu onemogočilo obravnavanje pred sodiščem.
5. Pritožnik ne prereka ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno v toženčevem hišnem predalčniku dne 14.10.2020, nasprotuje pa nadaljnjim ugotovitvam sodišča o tem, kdaj se je iztekel rok za vložitev ugovora zoper sklep o izpraznitvenem nalogu. Trdi, da je, glede na neuspešen poskus vročitve pisanja, 15-dnevni rok za njegov prevzem pričel teči naslednji dan (15.10.2020) in da je tako zadnji dan tega roka potekel 29.10.2020. Navaja, da četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni mogoče razlagati v nasprotju s splošnimi pravili vročanja, trdi da rok prične teči šele z dejanskim prejemom pisanja v oblastno sfero naslovnika. Rok za opravo procesnega pisanja je zato začel teči šele dan potem, ko je bilo pisanje puščeno v toženčevem hišnem predalčniku in ga je ta lahko dejansko prevzel. Ker se je to zgodilo šele 30.10.2020, je po njegovem mnenju kot prvi dan za opravo procesnega dejanja potrebno šteti šele 31.10.2020, 8-dnevni rok pa se je tako iztekel 9.11.2020, ko je toženec (pravočasno) vložil ugovor.
6. Kot izhaja iz vročilnice (priloga k r.št. 6), je bilo pritožniku v hišnem predalčniku 14.10.2020 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno pisanje in rok petnajst dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti. V skladu s 142. členom ZPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP). Za pravilnost vročitve je tako odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo, pri čemer ugotovitve sodišča prve stopnje, da je dolžnik 30.12.2020 prejel obvestilo o prispeli pošiljki, pritožba ne izpodbija.
7. Pritožnik je bil po podatkih spisa o prispelem pismu torej obveščen (in je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP zadoščeno). Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, iz katerega pritožbeno sodišče črpa takšno ugotovitev, je namreč javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pritožnik tega niti ne poskuša.
8. V skladu z navedenim določilom je rok, v katerem bi pritožnik lahko pisanje prevzel na pošti, začel teči naslednji dan po prejetem obvestilu, torej 15.10.2020 in se je iztekel 29.10.2020, ko se je pisanje, ki je bilo sicer kasneje puščeno v hišnem predalčniku, štelo za vročeno, čeprav ga je pritožnik v resnici prejel (kot to sam trdi) šele dan kasneje (30.10.2021). 8-dnevni rok za ugovor se je zato iztekel 6.11.2020.
9. Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP namreč ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Pritožnik se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzval in pošiljke ni šel iskati na pošto, z njo se je zato seznanil šele, ko jo je vročevalec pustil v njegovem predalčniku. Zaradi takšnega ravnanja in pritožnikovega napačnega prepričanja, da se rok za vložitev ugovora šteje od prvega naslednjega dne, ko prejel pisanje, je prišlo do tega, da je zamudil rok za vložitev ugovora in ga je poslal sodišču šele 9.11.2020.
10. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bil pritožniku izpraznitveni nalog pravilno vročen. Pritožnik je bil v pravnem pouku opozorjen, da mora ugovor vložiti v roku 8 dni od prejema, opozorjen pa je bil tudi na pravne posledice prepozno vloženega ugovora, zato je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 436. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) prepozni ugovor zoper plačilni nalog zavrglo.
11. Ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).