Administrative court dismisses lawsuit for failure to state grounds and identify the challenged administrative act.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Tožnik tudi v dopolnitvi tožbe ni pravilno navedel tožene stranke, ni predlagal, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost, predvsem pa ni pojasnil razloge, zakaj toži, ostaja le-ta nejasna in neprimerna za obravnavanje, in ker tudi niso podani razlogi ničnosti, zato jo je sodišče zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, št. Bpp 159/2019-3 z dne 27. 11. 2019, zavrgla prošnjo A.A., v tem upravnem sporu tožnika, za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da tožnikova prošnja za BPP ne vsebuje podatkov, ki jih Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa v 32. členu, vsebina prošnje pa je bila nepopolna in kot taka ni bila primerna za obravnavo. Tožena stranka je tožnika sicer pozvala na dopolnitev prošnje, vendar tožnik niti v roku za dopolnitev niti kasneje prošnje za dodelitev BPP ni dopolnil, zato je tožena stranka odločila, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

2. Tožnik je 29. 11. 2019 zoper predmetni sklep vložil tožbo, v kateri je zgolj navedel, da vlaga tožbo zato, da mu sodišče odobri odvetnika, ker ima malo pokojnino v znesku 400 EUR in tako nima denarja za odvetnika. Vlogi je priložil izpodbijani sklep.

3. Sodišče je tožnikovo tožbo zaradi njene pomanjkljive in nejasne vsebine obravnavalo v skladu z 31. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki se uporablja v tem postopku na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, glede na to, da so v določenih delih v tem zakonu postopkovna pravila v primeru nerazumljive ali nepopolne vloge oziroma tožbe drugače urejena kot v Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. V prvem odstavku 31. člena ZUS-1 je določeno, da zahteva predsednica oziroma predsednik senata v primeru, če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, in ga opozoriti na posledice, če tega ne stori. V drugem odstavku tega člena je določeno, da v primeru, če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen.

5. Sodišče je v skladu z zakonskim določilom, opisanim v prejšnjem odstavku obrazložitve, tožnika z dopisom z dne 3. 12. 2019 pozvalo k dopolnitvi vloge. Pri tem mu je pojasnilo, kako in s čim naj vlogo dopolni, ter ga opozorilo na pravne posledice iz drugega odstavka 31. člena ZUS-1, to je, da bo sodišče vlogo zavrglo, če je v določenem roku ne bo ustrezno dopolnil.

6. Tožnik je sodišču na poziv le-tega odgovoril z dopisom z dne 13. 1. 2020 s praktično identično vsebino kot v tožbi, z dodatkom, da odvetnika nujno potrebuje v postopku „zaradi pokojnine“. Tako tožnik tudi v dopolnitvi tožbe ni pravilno navedel tožene stranke, ni predlagal, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost, predvsem pa ni pojasnil razloge, zakaj toži.

7. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tudi po dopolnitvi tožbe ostaja le-ta nejasna in neprimerna za obravnavanje, saj niso niti omenjeni in še manj obrazloženi razlogi, iz katerih se sklep tožene stranke, priložen k tožbi, izpodbija. Prav tako niso podani razlogi ničnosti iz 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki bi lahko predstavljali razlog, da sodišče tožbe ne bi zavrglo tudi, če tožnik pomanjkljivosti ne bi odpravil in je sodišče zaradi tega ne bi moglo obravnavati.

8. Posledično je sodišče tožbo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo.