Appeal against a second-instance ruling is dismissed because appeals are only allowed against first-instance judgments.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 12. 2020.

[JEDRO]

Skladno z določilom prvega odstavka 333. člena ZPP, ki se na podlagi 19. člena ZDSS-1 uporablja v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči je pritožba kot pravno sredstvo dovoljena le zoper sodbo sodišča prve stopnje, kar zagotavlja tudi 25. člen Ustave RS. Vsaka stranka ima pravico do pravnega sredstva, vendar morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Zoper odločitev sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna jo je mogoče izpodbijati zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi za katere morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji. V predmetni zadevi je postopek pravnomočno končan, kar je tako prvostopno kot pritožbeno sodišče že večkrat poudarilo v predhodno izdanih odločitvah.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom R 16/2019 z dne 22. 12. 2020 zavrglo pritožbo vložnika z dne 16. 10. 2020. Pritožbo je vložnik vložil zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 142/2020 z dne 2. 9. 2020, s katerim je sodišče zavrnilo pritožbo vložnika zoper sklep naslovnega sodišča z dne 15. 5. 2020, s katerim je sodišče sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o vlogi vložnika z dne 9. 12. 2019.

2. Zoper takšen sklep je vložnik vložil pritožbo, v kateri navaja, da je pravilno razlogovanje prvostopnega sodišča o pravnomočno končanem postopku, vendar ponovno še vedno ne soglaša z razlogi, zaradi katerih se je zadeva pravnomočno zaključila. Opozori na izločitev sodnice, ki je odločala o neupravičeno odvzetem varstvenemu dodatku ter o povrnitvi škode za odvzeti varstveni dodatek. Izpostavi napačne odločitve državnega zbora. Država je zaradi varstvenega dodatka, hotela s hipoteko obremeniti njegovo nepremičnino, zaradi česar zahteva povrnitev škode za sedem let v višini varstvenega dodatka, ki bi ga moral ves ta čas prejemati. Sodišče bi moralo ščititi posameznika in biti branilec zakona, ustave in pravičnosti. Graja ravnanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je povezano z odvzemom varstvenega dodatka leta 2012. Zahteva priznanje varstvenega dodatka brez obremenitev nepremičnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo skladno s pritožbenimi navedbami, upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) o obsegu iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ob podanem procesnem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni kršilo procesnih določb, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti.

5. Skladno z določilom prvega odstavka 333. člena ZPP, ki se na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) uporablja v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči je pritožba kot pravno sredstvo dovoljena le zoper sodbo sodišča prve stopnje, kar zagotavlja tudi 25. člen Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-1 s spremembami). Vsaka stranka ima pravico do pravnega sredstva, vendar morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Zoper odločitev sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna jo je mogoče izpodbijati zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi za katere morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji. V predmetni zadevi je postopek pravnomočno končan, kar je tako prvostopno kot pritožbeno sodišče že večkrat poudarilo v predhodno izdanih odločitvah.

6. Sodišče prve stopnje je vlogo z dne 16. 10. 2020 ustrezno presojalo tudi dopustnost in dovoljenost iz vidika izrednega pravnega sredstva revizije. Ob tem je sodišče povsem pravilno ugotovilo, da vloge ni mogoče šteti kot izredno pravno sredstvo, saj jo je vložil vložnik sam (in nima opravljenega pravniškega državnega izpita) ter tako niso izpolnjeni pogoji za obravnavo vloge kot revizije.

7. Upoštevajoč navedeno so pravno irelevantne pritožbene navedbe, ki se nanašajo ponovno na vsebino zadeve in je predmet pravnomočno zaključenega postopka. Tudi povsem pavšalna zahteva o izločitvi sodnice, ki je sodelovala v postopku o varstvenem dodatku ne more imeti pravne teže. Edino pravno upoštevno je to, da zoper odločitev pritožbenega sodišča ni mogoča pritožba, pogoji za revizijo pa niso izpolnjeni.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.