Appeal dismissed; co-owner denied co-use rights and must pay market rent compensation.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance judgment ordering the defendant to pay the plaintiff 5,600 EUR plus interest. The plaintiff, a co-owner of the property, requested co-use rights which the defendant, also a co-owner, refused despite her explicit demand. The court upheld the lower court's finding that the defendant's denial of co-use without legal basis entitled the plaintiff to compensation equivalent to market rent.
Legislator headnote
AI generated66. in 67. člen Stvarnopravnega zakonika; 96. člen SPZ v zvezi s 198. členom Obligacijskega zakonika: A co-owner who denies another co-owner the right to co-use the property without legal justification is liable to pay compensation corresponding to the market rent for the period of denial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Toženka tožnici kljub njeni zahtevi ni omogočila souporabe solastne nepremičnine, zato je tožnica neupravičeno prikrajšana za souporabo in ji toženka dolguje povračilo v višini, ki ustreza tržni najemnini za istovrstno nepremičnino.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 5.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji povrniti stroške postopka.
2. Toženka je vložila laično pritožbo brez opredeljenega pritožbenega predloga. Poudarja, da njen dom ni naprodaj. Tožnici očita izsiljevanje, pri katerem tožnici pomaga odvetništvo, ki ji zagotavlja pravno podlago, kot da bi šlo za pravno razmerje s toženko.
3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Uradni pritožbeni preizkus je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni bilo procesnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pravilno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo.
6. Upoštevaje neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki solastnici sporne nepremičnine in da toženka tožnici kljub njeni zahtevi ni omogočila souporabe solastne nepremičnine, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je tožnica brez pravne podlage, torej neupravičeno prikrajšana za souporabo, zato ji toženka dolguje povračilo v višini, ki ustreza tržni najemnini za istovrstno nepremičnino. Sicer pa je sodišče prve stopnje za svojo presojo navedlo jasne in izčrpne dejanske in pravne razloge, ki jih ni treba ponavljati.
7. Toženkini pritožbeni očitki so zgrešeni. Tožnica je kot solastnica nepremičnine upravičena do zahtevanega pravnega varstva. Ne gre torej za nedopustno izsiljevanje, kot poskuša prikazati pritožba.
8. Pravdni stranki resda nista v pogodbenem (najemnem) razmerju, sta pa v solastninski skupnosti. To pomeni, da je toženka pri izvrševanju posesti, uporabi, razpolaganju in upravljanju s solastno nepremičnino omejena s tožničinimi istovrstnimi solastninskimi upravičenji (66. in 67. člen Stvarnopravnega zakonika; SPZ). Ker doslej tega ni upoštevala, se zahtevanemu plačilu za tožničino prikrajšanje ne more uspešno upirati (96. člen SPZ v zvezi s 198. členom Obligacijskega zakonika).
9. Pritožbeni razlogi po navedenem niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku).