Appeal dismissed; withdrawal of counterclaim deemed withdrawal of suit under ZPP Art. 188. Withdrawal of suit triggers cost liability under Art. 158. Withdrawal of claim does not apply.

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

[JEDRO]

Glede na pravnomočno I. točko prvostopenjskega sklepa o ustavitvi postopka je sodišče vlogo z dne 12. 12. 2019 štelo za umik tožbe (in ne tožbenega zahtevka), ugotovitev, da je toženec z umikom tožbe soglašal, pa le še dodatno potrjuje obstoj dejanskega stanu iz 3. odstavka 188. člena ZPP za ustavitev postopka iz spora o glavni stvari.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek po nasprotni tožbi za znesek 60,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. tč. izreka), izreklo da tožnik A.A. (tožena stranka po nasprotni tožbi) sam nosi stroške postopka (II. tč. izreka) in da je tožnik (tožena po nasprotni tožbi) dolžan toženi stranki (tožeči stranki ZPIZ po nasprotni tožbi) povrniti 5,40 EUR stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. tč. izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa se pritožuje A.A. (tožena stranka po nasprotni tožbi) s predlogom na spremembo tako, da se ZPIZ-u (tožeči stranki po nasprotni tožbi) naloži plačilo stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje ter pritožbenih stroškov.

Uveljavlja kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena in 1. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku 1 (ZPP). Že v odgovoru na nasprotno tožbo je poudaril, da ni dal povoda za vtoževanih 60,00 EUR. ZPIZ tega zneska ni uveljavljal oz. bi ga lahko v zadevi VI Ps 1182/2018 1 . Takoj, ko je ZPIZ pojasnil, da je leta 2018 namesto 210,00 EUR plačal 270,00 EUR in zahteval vrnitev 60,00 EUR, je znesek vrnil, kar predstavlja pripoznavo, o kateri je govora v 157. členu ZPP. ZPIZ bi lahko 60,00 EUR obračunal tudi v skladu z 288. členom OZ-a tako, da bi najprej pokril zakonske zamudne obresti, vendar tega ni storil, temveč je brez obrazložitve umaknil zahtevek po nasprotni tožbi. Ob pravilni uporabi 157. člena ZPP bi zato morali biti stroški tožene stranke po nasprotni tožbi naloženi v plačilo tožeči stranki po nasprotni tožbi. Da bi bil ZPIZ upravičen do stroškov po nasprotni tožbi, bi moral v vlogi dne 12. 12. 2019 zatrditi, da nasprotno tožbo umika, ker je tožena stranka izpolnila zahtevek, kar se ni zgodilo. Stroški mu pripadajo tudi v skladu s 158. členom ZPP. Ker 12. 12. 2019 ni umaknjena nasprotna tožba, temveč tožbeni zahtevek, katerega del je tudi stroškovni zahtevek, gre v III. točki izreka sklepa za nedopustno odločitev mimo zahtevka.

3. ZPIZ prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Sklicuje se na e- sporočilo z dne 15. 7. 2019 (B/12), priloženo k nasprotni tožbi, ko je pozval na vrnitev preplačila ter z dne 24. 7. 2019 (B/7), ko je A.A. kljub zahtevi po vrnitvi preplačila letnega dodatka dne 16. 7. 2019 zahteval ponovno plačilo. Prilaga e-sporočilo z dne 16. 7. 2019 (B/13) in sklep Okrajnega sodišča Maribor opr. št. II. P 73/2020 (B/14). Ker se je toženec izmikal vrnitvi preplačila, je bila potrebna nasprotna tožba. Terjatev je plačal šele 11. 10. 2019, torej po vložitvi nasprotne tožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba ne navaja ničesar takega, kar bi glede na procesno stanje iz I. točke izreka sklepa vplivalo na pravilnost in zakonitost II. in III. točke prvostopenjskega sklepa. Ustavitev postopka iz spora o glavni stvari je pravnomočna, saj ni izpodbijana, kar je bistveno za pritožbeno rešitev zadeve, kot bo utemeljeno v nadaljevanju.

6. Pred prvostopenjskim sodiščem ni prišlo do kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ni bilo nezakonitega postopanja, opustitve vročitve, kakšnega koli nezakonitega ravnanja sodišča ali druge procesne nepravilnosti, s katero bi bila pritožniku odvzeta možnost sodelovanja v postopku. Pritožbene navedbe niso takšne, da bi na njihovi podlagi, kaj šele po uradni dolžnosti bilo mogoče ugotoviti kršitev načela kontradiktornosti. Ob pravnomočni I. točki izreka sklepa o ustavitvi postopka za vtoževanih 60,00 EUR pritožba zoper stroškovno odločitev ne more biti uspešna.

7. Pravno irelevantne so pritožbene navedbe, da ZPIZ ni umaknil tožbo, temveč tožbeni zahtevek. V vlogi z dne 12. 12. 2019 je res zapisal, da umika tožbeni zahtevek, čeprav je po 188. členu ZPP mogoče umakniti le tožbo. Ni mogoče mešati različnih procesnih institutov, še zlasti ne umika ali spremembe tožbe, kot poskuša pritožnik v predmetni zadevi. Po 188. členu ZPP lahko tožnik do konca glavne obravnave umakne tožbo ali po 184. členu ZPP tožbo spremeni tako, da spremeni istovetnost zahtevka, poveča obstoječi zahtevek ali uveljavlja drugega poleg obstoječega. Do konca glavne obravnave se lahko tudi odpove tožbenemu zahtevku, čemur sledi zavrnilna sodba na podlagi odpovedi (317. člen ZPP). Kadar toženec pripozna tožbeni zahtevek, sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda ugoditveno sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP).

8. Glede na pravnomočno I. točko prvostopenjskega sklepa o ustavitvi postopka je sodišče vlogo z dne 12. 12. 2019 štelo za umik tožbe (in ne tožbenega zahtevka), ugotovitev, da je toženec z umikom tožbe soglašal, pa le še dodatno potrjuje obstoj dejanskega stanu iz 3. odstavka 188. člena ZPP za ustavitev postopka iz spora o glavni stvari.

9. Posledično je v predmetni zadevi z izpodbijanim delom sklepa pravilno odločeno o stroških postopka. Glede na 1. odstavek 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki tožbo umakne nasprotni stranki sicer povrniti stroške postopka, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Načeloma mora torej stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrnitvi stroške postopka. Vendar stroškov izjemoma ni dolžna povrniti, ko do umika pride zaradi izpolnitve zahtevka. Prav slednje procesno stanje je podano v obravnavanem primeru.

10. ZPIZ (tožeča stranka po nasprotni tožbi) je tožbo umaknil, ker je A.A. (tožena stranka po nasprotni tožbi) med sodnim postopkom plačal dolgovani znesek. Nasprotna tožba je bila vložena 30. 8. 2019, znesek 60,00 EUR pa poravnan 11. 10. 2019 2 . Sodišče prve stopnje je ob uporabi 158. člena in ne 157. člena ZPP, kot si neutemeljeno prizadeva pritožba, pravilno sklenilo, da A.A. nosi sam svoje stroške postopka v zvezi z nasprotno tožbo. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa ne more biti uspešna. Enako velja tudi za pritožbo zoper III. točko izreka o odrejenem plačilu 5,40 EUR stroškov iz naslova sodne takse.

11. Ker preostali pritožbeni očitki, od tega da je razsojeno mimo tožbenega zahtevka, da bi ZPIZ lahko vračilo 60,00 EUR uveljavljal v drugi sodnosocialni zadevi ali po pravilih OZ itd. za rešitev pritožbe pravno niso relevantni, se pritožbenemu sodišču do njih ni potrebno posebej niti opredeljevati. Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (I. točka izreka tega sklepa).

12. Zaradi neuspešne pritožbe je pritožbeno sodišče hkrati odločilo, da trpi pritožnik sam svoje stroške pritožbe (II. točka izreka tega sklepa).

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.

2 Verjetno mišljena zadeva opr. št. VI Ps 1183/2018 (priloga B/5).

3 Kar izhaja tudi iz Odgovora A.A. na nasprotno tožbo in pripravljalni spis z dne 17. 10. 2019 (list. št. 11-12) in potrdila o vračilu (priloga A/6).