Court partially allows appeal on court fee waiver, granting partial exemption while maintaining installment plan.

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnika delno (za 1.155 EUR) oprosti plačila sodne takse; znižano takso (960 EUR) pa mora plačati v štiriindvajsetih (24) zaporednih mesečnih obrokih po 40 EUR, ki bodo zapadali v plačilo ob dneh, navedenih v plačilnem nalogu, ki ga bo tožniku poslalo sodišče prve stopnje. Če bo tožnik zamudil s plačilom posameznega obroka, bodo z dnem zamude v plačilo zapadli še neplačani obroki. Neplačane obroke bo sodišče prisilno izterjalo.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Utemeljeno pritožnik opozarja, da sodna izvršba, zaradi katere prejema mesečno le 714,84 EUR, vpliva na njegovo likvidnostno stanje, česar sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo, pa bi moralo. Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke mora namreč sodišče poleg premoženjskega stanja oceniti tudi njeno finančno in likvidnostno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za postopek, dovolilo pa je njeno obročno plačilo tako, da mora tožnik 2.115 EUR sodne takse plačati v štiriindvajsetih zaporednih mesečnih obrokih, prvega v višini 91 EUR, ostale pa v višini 88 EUR.

2. Tožnik zoper takšno odločitev vlaga laično pritožbo. Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da mu zaradi izvršbe na podlagi sodne odločbe, ki se bo plačevala vsaj 10 let, od invalidske pokojnine mesečno ostane samo 714,84 EUR. Meni, da to ne zadostuje niti za dostojno preživetje. Prilaga sklepe iz drugih postopkov, v katerih je bil plačila taks oproščen.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki v pritožbenem postopku niso izpodbijane, izhaja, da tožnik nima v lasti premičnega oziroma nepremičnega premoženja, prejema pa mesečni dohodek (invalidsko pokojnino) v povprečni višini 981,73 EUR mesečno.

5. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik, ob upoštevanju tako ugotovljenega premoženjskega stanja, ne more doseči popolne taksne oprostitve, saj je taka oprostitev namenjena samo najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor tožnika, kljub nizki invalidski pokojnini, ni mogoče uvrstiti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je do popolne oprostitve upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (1. v zvezi s 6. odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah; ZST-1). Po 2. odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pa je do te pomoči upravičena oseba, katere mesečni dohodek (lastni dohodek) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ta trenutno znaša 804,38 EUR in ga tožnikova pokojnina presega.

6. Drži pa, da tožnik, zaradi izvršilnega postopka, ki ga je zoper njega sprožil upnik A., mesečno prejme le 714,84 EUR, kar je sodišče prve stopnje spregledalo. To sicer ne omogoča sklepa, da pritožnik izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev, saj se finančne obveznosti stranke, ki jih je prostovoljno prevzela, posledično pa tudi obveznosti zaradi njihovega poplačila v izvršilnih postopkih, pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse ne upoštevajo oziroma ne odštejejo od dohodka. Takšno stališče je v sodni praksi enotno sprejeto. 1,2 Drugačne odločitve v nekaterih drugih sodnih postopkih na tako presojo ne morejo vplivati, saj pritožbeno sodišče nanje ni vezano.

7. Utemeljeno pa pritožnik opozarja, da sodna izvršba, zaradi katere prejema mesečno le 714,84 EUR, vpliva na njegovo likvidnostno stanje, česar sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo, pa bi moralo. Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke mora namreč sodišče poleg premoženjskega stanja oceniti tudi njeno finančno in likvidnostno stanje (5. odstavek 11. člena ZST-1). 3 Predlagateljevo likvidnostno stanje ni takšno, da bi mu omogočalo plačilo celotne sodne takse (četudi v 24 obrokih), ne da bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Taksa je namreč glede na vrednost spornega predmeta relativno visoka. 4

8. Višje sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbi delno ugodilo in predlagatelja delno oprostilo plačila sodne takse za 1.155 EUR; glede preostanka (960 EUR) pa je ohranilo odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec takso plačati v 24 mesečnih obrokih. V preostalem pritožba, kot je bilo pojasnjeno, ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo.

1 Prim. odločbe VSL I Cp 43/2016, II Cp 519/2018, II Cp 1430/2018, I Cp 1964/2018, II Cp 13/2019, I Cp 552/2019, I Cp 791/2019, II Cp 2374/2019 I Cp 37/2020, I Cp 67/2021 in številne druge.

2 Tako po ZST-1 (12.a člen) kot po ZBPP (14. člen) se za ugotavljanje materialnega položaja stranke uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki v 11. členu glede dohodka in premoženja (razen načina in obdobja upoštevanja) napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). ZUPJS v 13. členu sicer predvideva tudi zmanjšanje dohodka, a ne zaradi dolgov, ki so posledica prostovoljno prevzetih obveznosti in z njimi povezanih izvršilnih postopkov.

3 Prim. odločbe VSL I Cp 791/2019, II Cp 2374/2019, II Cp 903/2020 in druge.

4 V tem je situacija v tej zadevi drugačna od situacije v zadevi istega tožnika, ki jo je VSL obravnavalo v sklepu I Cp 67/2021 s 1. 2. 2021.