Court allows creditor's appeal, ruling voluntary partial payment requires enforcement costs for withdrawal application.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da je dolžnik dolžan upniku v osmih dneh povrniti 37,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. Dolžnik je dolžan upniku v roku osmih dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 182,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

[JEDRO]

Sodna praksa je že zavzela stališče, da v primeru prostovoljnega plačila dolžnika predstavlja upnikov delni umik predloga za izvršbo vlogo, katere stroški so potrebni za izvršbo, saj preprečuje veriženje nadaljnjih vlog strank, predvsem vložitev ugovora po izteku roka dolžnika in s tem povezane stroške. Takšno vlogo je potrebno ovrednotiti kot obrazložen dopis iz 3. točke tarifne številke 39 OT.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka izvršbo delno ustavilo za dne 23. 7. 2020 plačanih 400,00 EUR. V točki 2 pa je predlog upnika za povrnitev priglašenih stroškov vloge z dne 24. 7. 2020 zavrnilo oziroma jih ni priznalo, ker je sodišče ocenilo, da ne gre za stroške, ki so potrebni za izvršbo.

2. Zoper 2. točko izreka sklepa vlaga pritožbo upnik in poudarja, da je odločitev sodišča v tem delu nepravilna. Sodišče je prezrlo, da je dolžnik v konkretnem postopku prostovoljno opravil plačilo v znesku 400,00 EUR dne 23. 7. 2020 in je zato upnik dne 24. 7. 2020 na podlagi navedenega prostovoljnega delnega plačila vložil na sodišče delni umik. V vlogi je tudi navedel, da gre za dolžnikovo prostovoljno delno plačilo in priglasil stroške za sestavo vloge. Vložitev delnega umika je upnikova dolžnost, ker spremlja potek izvršilnega postopka. Če tega ne bi storil, bi lahko zavlačeval postopek in tudi povzročal nepotrebne stroške dolžniku z izterjavo že plačanih zneskov. Sklicuje se na sodno prakso (VSM I Ip 451/2019, VSL I Ip 714/2018, VSL I Ip 602/2020). Predlaga, da se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se upniku priznajo stroški za obrazložen dopis v višini 50 točk, povečano za 2 % materialne stroške in DDV. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja 38. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V skladu z določbo prvega odstavka tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

6. Sodišče prve stopnje je stroške, ki jih je upnik priglasil v delnem umiku predloga za izvršbo, zavrnilo z obrazložitvijo, da jih ni mogoče opredeliti kot potrebne za izvršbo. Pri tem je navedlo, da je dolžnost upnika, da spremlja potek izvršilnega postopka in v primeru morebitnega plačila s strani dolžnika o tem obvesti sodišče, da se tako ne zavlačuje postopek in ne povzročajo nepotrebni stroški dolžniku z izterjavo že plačanih zneskov. Bistveno sporočilo umika predloga za izvršbo pa je ravno to, da izvršba ni več potrebna, zato tudi ne morejo biti potrebni stroški, povezani z umikom.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da je takšna odločitev materialnopravno nepravilna. Drži sicer, da se za znesek, za katerega je upnik predlog umaknil, izvršba ne bo več opravljala, vendar pa to še ne pomeni, da so stroški vloge delnega umika predloga za izvršbo nepotrebni. Delno plačilo je bilo namreč s strani dolžnika izvedeno prostovoljno in ne v okviru prisilne realizacije sklepa o izvršbi, zato je bilo obvestilo upnika potrebno in za sodišče in nadaljevanje postopka tudi objektivno koristno v smislu oprave izvršbe v okvirih iz 3. člena ZIZ. Z delnim umikom predloga za izvršbo pa je upnik tudi preprečil stroškovno dražje in časovno daljše odločanje o morebitnem ugovoru po izteku roka. Smiselno tako stališče izhaja tudi iz sodne prakse, na katero se sklicuje pritožba.

8. Stroški delnega umika so tako potrebni za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ. Upnik je v vlogi z dne 24. 7. 2020 sicer priglasil stroške za sestavo vloge po 7. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), ki predpisuje višino nagrade za druge obrazložene vloge. V pritožbi zoper izpodbijano 2. točko izreka sklepa pa je upnik vztrajal le še na povrnitvi stroškov za obrazložen dopis v višini 50 točk, materialne stroške in DDV. Sodna praksa je že zavzela stališče, da v primeru prostovoljnega plačila dolžnika predstavlja upnikov delni umik predloga za izvršbo vlogo, katere stroški so potrebni za izvršbo, saj preprečuje veriženje nadaljnjih vlog strank, predvsem vložitev ugovora po izteku roka dolžnika in s tem povezane stroške 1 . V navedeni sodni praksi pa je bilo tudi zavzeto stališče, da takšna vloga ne predstavlja obrazložene vloge po 7. točki tarifne številke 27 OT, saj delni umik skladno z ustaljeno sodno prakso ne zahteva posebne obrazložitve. Zato je takšno vlogo potrebno ovrednotiti kot obrazložen dopis iz 3. točke tarifne številke 39 OT, kar pomeni, da mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ upniku povrniti stroške v skupnem znesku 37,33 EUR (nagrada za sestavo obrazloženega dopisa v višini 50 točk, povečano za 2 % materialne stroške in 22 % DDV).

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upnikovi utemeljeni pritožbi ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka spremenilo tako, da je dolžnik dolžan upniku v roku osmih dni povrniti 37,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik je s pritožbo uspel, zato mu je dolžnik v roku osmih dni dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 182,33 EUR. Gre za stroške nagrade za pravno sredstvo v višini 200 točk (6. točka tarifne številke 27 v zvezi s tarifno številko 18 OT, pcto 37,33 EUR), zvišano za 2% materialne izdatke, 22% DDV ter sodno takso za pritožbo v višini 33,00 EUR.

1 VSL IV Ip 2945/2016 z dne 28. 9. 2016, VSM I Ip 451/2019 z dne 7. 8. 2019, VSL I Ip 714/2018 z dne 29. 3. 2018, VSL I Ip 602/2020 z dne 8. 6. 2020 in VSL II Ip 2278/2019 z dne 15. 4. 2020.