Appeal dismissed because requesting a delay in prison execution is not a valid ground for appeal against a fine conversion order.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed because the convicted defendant did not challenge the substantive decision to convert a fine into a 15-day prison sentence. Instead, the defendant merely requested a delay in the execution of the prison term due to the COVID-19 pandemic and family care obligations. The court ruled that such requests for postponement must be handled in the separate execution proceedings, not in the appeal process against the conversion order.
Legislator headnote
AI generated87. odstavek 1. KZ-1; 87. odstavek 2. KZ-1: A request for a delay in the execution of a prison sentence imposed due to non-payment of a fine is not a valid ground for an appeal against the order converting the fine into imprisonment; such requests must be raised in the execution proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba obsojenega I.K. se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojeni I.K. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Obsojenec s svojo sicer skopo pritožbo namreč ne izpodbija odločitve prvostopnega sodišča, saj vsebinsko ne graja odločitve, da se mu zaradi neplačila denarne kazni določi 15-dnevna kazen zapora. Predlaga namreč le odlog izvršitve zaporne kazni, kar pa ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Navedbe, kot jih obsojenec navaja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, bo moral pritožnik namreč uveljavljati v postopku izvršitve kazni zapora.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se denarna kazen v znesku 880,00 EUR, ki je bila izrečena obsojenemu I.K. s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 18646/2018 z dne 7. 3. 2019, izvrši tako, da se obsojencu na podlagi prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) določi 15 dni ni zapora. V kolikor pa bo obsojenec vendarle plačal izrečeno denarno kazen, se bo izvrševanje zaporne kazni ustavilo.
2. Zoper takšno sodbo se je obsojenec pritožil. V pritožbi pa navaja le, da zaradi epidemije COVID-19 naproša sodišče, da mu prestavi izvrševanje kazni zapora vsaj do konca epidemije. Ob tem navaja, da mora skrbeti za otroka s posebnimi potrebami, ima pa še dva otroka. Za otroke skrbi sam in nima nikogar, ki bi mu pri tem pomagal. V kolikor se mu prestajanje zaporne kazni ne bo prestavilo, bo ogroženo življenje njegove družine.
3. Preglede zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.
4. Obsojenec s svojo sicer skopo pritožbo namreč ne izpodbija odločitve prvostopnega sodišča, saj vsebinsko ne graja odločitve, da se mu zaradi neplačila denarne kazni določi 15-dnevna kazen zapora. Predlaga namreč le odlog izvršitve zaporne kazni, kar pa ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. Navedbe, kot jih obsojenec navaja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, bo moral pritožnik namreč uveljavljati v postopku izvršitve kazni zapora.
5. Glede na navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, in ker pritožbeno sodišče tudi ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti, je o pritožbi odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.
6. Glede na to, da je obsojenec brez sredstev za preživljanje in brez zaposlitve ter bo moral na prestajanje zaporne kazni, ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka.