Appeal dismissed; court upheld first instance ruling on alimony payments and enforcement suspension due to lack of appeal grounds.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Izpodbijani sklep vsebuje jasne, razumljive in zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki niso v medsebojnem nasprotju in v nasprotju z izrekom izpodbijanega sklepa, vsled česar je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika in izvršbo, dovoljeno s sklepom I 395/2018 z dne 23. 1. 2019, delno ustavilo za dne 22. 4. 2014 plačanih 69,97 EUR, 20. 5. 2014 plačanih 69,97 EUR, 20. 6. 2014 plačanih 69,97 EUR, 21. 7. 2014 plačanih 69,97 EUR, 20. 8. 2014 plačanih 69,97 EUR, 22. 9. 2014 plačanih 69,97 EUR, 20. 10. 2014 plačanih 69,97 EUR, 20. 11. 2014 plačanih 69,97 EUR, 22. 12. 2014 plačanih 69,97 EUR, 20. 1. 2015 plačanih 69,97 EUR, 20. 2. 2015 plačanih 69,97 EUR, 20. 3. 2015 plačanih 69,97 EUR, 20. 4. 2015 plačanih 69,97 EUR, 20. 5. 2015 plačanih 69,97 EUR, 22. 6. 2015 plačanih 69,97 EUR, 20. 7. 2015 plačanih 69,97 EUR, 20. 8. 2015 plačanih 69,97 EUR, 21. 9. 2015 plačanih 69,97 EUR, 20. 10. 2015 plačanih 69,97 EUR, 20. 11. 2015 plačanih 69,97 EUR, 21. 12. 2015 plačanih 69,97 EUR, 20. 1. 2016 plačanih 69,97 EUR,18. 2. 2016 plačanih 69,97 EUR, 18. 3. 2016 plačanih 142,25 EUR, 20. 4. 2016 plačanih 142,25 EUR, 20. 5. 2016 plačanih 142,25 EUR, 20. 6. 2016 plačanih 142,25 EUR, 20. 7. 2016 plačanih 142,25 EUR, 20. 8. 2016 plačanih 142,25 EUR, 20. 9. 2016 plačanih 142,25 EUR, 20. 10. 2016 plačanih 142,25 EUR, 29. 1. 2019 plačanih 506,43 EUR, torej skupaj do sedaj plačanih 3.253,74 EUR (I. točka izreka), nadalje je izvršbo, dovoljeno s sklepom I 395/2018 z dne 23. 1. 2019, ustavilo v delu, kjer je sodišče dovolilo izterjavo zneskov za čas od 1. 10. 2016 do 31. 10. 2016 v višini 142,25 EUR, za čas od 1. 11. 2016 do 30.11. 2016 v višini 142,25 EUR, za čas od 1. 12. 2016 do 31. 12. 2016 v znesku 142,25 EUR, za čas od 1. 1. 2017 do 31. 1. 2017 v višini 142,25 EUR, za čas od 1. 2. 2017 do 28. 2. 2017 v višini 142,25 EUR, za čas od 1. 3. 2017 do 31. 3. 2017 v višini 142,25 EUR, za čas od 1. 4. 2017 do 30. 4. 2017 v višini 142,25 EUR, za čas od 1. 5. 2017 do 31. 5. 2017 v višini 142,25 EUR, za čas od 1. 6. 2017 do 30. 6. 2017 v višini 142,25 EUR, za čas od 1. 7. 2017 do 31. 7. 2017 v višini 142,25 EUR, za čas od 1. 8. 2017 do 31. 8. 2017 v višini 142,25 EUR, za čas od 1. 9. 2017 do 30. 9. 2017 v višini 142,25 EUR, torej v skupni višini 1.707,00 EUR (II. točka izreka), v preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila. Navajala je, da zaradi nejasnosti in nekonsistence v sklepih prosi za razpis novega naroka za razjasnitev okoliščin in situacije. Želi razlago sklepa in vpogled v vse ugovore dolžnika, saj sodišče nekonsistentno odgovarja in sklepa preko že odločenih zadev, kar ustvarja zmedo. Poleg tega vsaj ene od dolžnikovih pritožb ni prejela. S prejetim sklepom se ne strinja in želi ponovni termin za narok.

3. Dolžnik pritožbenega odgovora ni podal.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je na upničino pritožbo izpodbijani sklep preizkusilo v delu, v katerem je odločitev zanjo neugodna, to pa je odločitev v I. in II. točki izreka sklepa.

6. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče s sklepom dovolilo predlagano izvršbo za izterjavo upničine denarne terjatve na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 225/96 z dne 7. 11. 1996, ki skupaj z izpisom CSD o valorizaciji preživnine v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov.

7. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi uporabilo pravilno pravno podlago, ki je podana v 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) po katerem je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so (primeroma) navedeni v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo tudi, da je dolžnik z ugovorom, da je terjatev prenehala zaradi plačil, ki jih je v terjanem obdobju mesečno plačeval na račun upnice, uveljavljal ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Po tej točki je podan ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave.

8. V kolikor upnica s pritožbenimi navedbami, da želi razlago sklepa in vpogled v vse ugovore dolžnika, ker sodišče prve stopnje nanje nekonsistentno odgovarja in sklepa preko že odločenih zadev ponovno, kar ustvarja zmedo, meni, da je izpodbijan sklep nejasen in nerazumljiv, je takšne pritožbene očitke zavrniti kot neutemeljene. Izpodbijani sklep vsebuje namreč jasne, razumljive in zadostne razloge o odločilnih dejstvih, ki niso v medsebojnem nasprotju in v nasprotju z izrekom izpodbijanega sklepa, vsled česar je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti, zato bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ni bila zagrešena.

9. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je dolžnik v ugovoru zatrjeval in izkazoval, da je upničina preživninska terjatev prenehala zaradi mesečnih plačil, ki jih je na račun upnice plačeval v obdobju od 1. 4. 2016 v višini 69,97 EUR, od 18. 3. 2016 do 20. 10. 2016 pa v višini 142,25 EUR. Sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam upnice v odgovoru na ugovor, da s temi plačili dolžnik ni poravnaval predmetne preživninske terjatve. Na podlagi vpogleda v spis I 279/2008 je namreč ugotovilo, da je upnica v postopku I 279/2008 pojasnila, da se ta plačila ne upoštevajo pri poplačilu tam uveljavljane preživninske terjatve, kar je v tej zadevi spremenila, saj je trdila, da se ta plačila nanašajo na poplačilo terjatve v zadevi I 279/2008.

10. V kolikor je pritožbene navedbe razumeti, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ponovno odločilo o istih plačilih, o katerih je že bilo odločeno, je pojasniti, da to ne drži. Že v izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje povzelo, da je v sklepu I 279/2008 z dne 19. 12. 2018 ugovoru po izteku roka ugodilo in izvršbo delno ustavilo za zneske v višini 68,88 EUR, ki jih je dolžnik mesečno plačeval v obdobju od 20. 3. 2012 do 20. 10. 2016 ter za zneske v višini 211,13 EUR, ki jih je dolžnik mesečno plačeval upnici v obdobju od 21. 11. 2016 do 20. 9. 2017 ter za dne 20. 10. 2017 nakazan znesek v višini 591,93 EUR. V izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje tako ni upoštevalo in presojalo plačil, ki so bila predmet odločanja o ugovoru po izteku roka v sklepu I 279/2008 z dne 19. 12. 2018, saj gre za druga plačila oziroma za drugačne zneske.

11. V pritožbi kot pravnem sredstvu zoper odločbo sodišča prve stopnje morajo biti navedene konkretizirane trditve, v čem je bistveno dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno. Ker upnica pritožbeno konkretizirano ne pojasni, katere dejanske okoliščine in situacije želi razjasniti, je tudi njeno pritožbeno zavzemanje za razpis naroka zavrniti kot neutemeljeno.

12. Ob ugotovitvi, da so bila v I. točki izreka navedena plačila s strani dolžnika opravljena na račun predmetne terjatve, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je ugovor v tem delu upoštevaje 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ utemeljen.

13. Upnica konkretizirano pritožbeno ne izpodbija odločitve v II. točki izreka o ustavitvi izvršbe v delu, ki se nanaša na izterjavo preživninskih zneskov po 1. 10. 2016, ko se po presoji sodišča prve stopnje upnica ni več redno šolala, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo preizkus iz pritožbenega razloga pravilne uporabe materialnega prava, ki pa ni pokazal nepravilnosti.

14. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo v izpodbijani I. in II. točki izreka kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdilo, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ.