Appeal allowed; court must consider all partial payments when calculating remaining debt in enforcement proceedings.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

[JEDRO]

Izvršilno sodišče mora ves čas postopka biti pozorno, ali je morda postopek že zaključen zaradi poplačila in s tem namenom po uradni dolžnosti upoštevati vsa delna plačila, ki so bila opravljena v posledici opravljenih izvršilnih dejanj v postopku. Navedeno je še posebej pomembno v fazi razdelitve kupnine, kjer je bistveno, kakšna je še preostala obveznost upnika, ki je sprožil izvršbo. Za obravnavanega izvršilnega upnika navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje izhajati iz podatkov v spisu o višini obveznosti, kot ta izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi in sklepov o izvršilnih stroških, pri tem pa upoštevati vsa delna plačila, ki so bila opravljena prisilno v posledici realizirane izvršbe. Upoštevati pa bi tudi moralo delna plačila, opravljena zunaj postopka, ki sta jih v obravnavani zadevi zatrjevali stranki sami.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razdelilo kupnino v skupnem znesku 13.575,00 EUR, pri čemer je odločilo, da se poplača davek na promet nepremičnin v znesku 266,18 EUR in preostali del kupnine nakaže upniku.

2. Dolžnika v pravočasni laični pritožbi pojasnjujeta, da sta v letu 2018 plačala 6.618,00 EUR, v letih od 2013 do 2016 pa 7.324,12 EUR. Opozarjata, da se izvršba opravlja tudi na njuna denarna sredstva pri banki in da navedbe upnika glede delnih plačil niso pravilne. Zahtevata od upnika in sodišča, da upoštevata vsa dosedanja delna plačila. Pritožbenih stroškov ne priglašata.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo prilaga popravljen seznam prejetih plačil, priznava da so bile njegove navedbe o višini preostale obveznosti napačne in pritrjuje dolžnikovim navedbam glede izvedenih plačil. Pojasnjuje, da na dan 16. 6. 2020 znaša preostala obveznost še 76.800,17 EUR, pri čemer upošteva, da je bilo v letu 2018 skupaj opravljenih plačil v znesku 3.000,00 EUR, v letu 2019 v znesku 41.647,95 EUR in v letu 2020 do dne 16. 6. 2020 v znesku 1.485,51 EUR.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izvršilno sodišče opravlja izvršilna dejanja le, dokler upnik ni v celoti poplačan glede obveznosti, za katero je dovolilo izvršbo (3. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Izvršilno sodišče mora zato ves čas postopka biti pozorno, ali je morda postopek že zaključen zaradi poplačila in s tem namenom po uradni dolžnosti upoštevati vsa delna plačila, ki so bila opravljena v posledici opravljenih izvršilnih dejanj v postopku. Navedeno je še posebej pomembno v fazi razdelitve kupnine, kjer je bistveno, kakšna je še preostala obveznost upnika, ki je sprožil izvršbo.

6. Priglašene obveznosti s strani upnikov mora sodišče preizkusiti in ne le slediti njihovim navedbam (prvi odstavek 208. člena ZIZ). Pri tem dolžnost priglasitve ne velja za upnika, ki je sprožil izvršbo, ampak le za druge upnike, ki imajo pravico do poplačila. 1 Za upnika, ki je sprožil izvršbo, zadošča, da je že podal predlog za izvršbo, o katerem je sodišče že pravnomočno odločilo.

7. Za obravnavanega izvršilnega upnika navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje izhajati iz podatkov v spisu o višini obveznosti, kot ta izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi in sklepov o izvršilnih stroških, pri tem pa upoštevati vsa delna plačila, ki so bila opravljena prisilno v posledici realizirane izvršbe. Upoštevati pa bi tudi moralo delna plačila, opravljena zunaj postopka, ki sta jih v obravnavani zadevi zatrjevali stranki sami.

8. Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedenega pravnega izhodišča, ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev. Zmotno je izhajalo le iz navedb upnika, ki jih je v odgovoru na pritožbo sam opredelil kot nepravilne, ni upoštevalo navedb dolžnikov, za katere je sedaj upnik v odgovoru na pritožbo pojasnil, da držijo, in ni po uradni dolžnosti upoštevalo, koliko je upnik že bil poplačan v postopku v posledici realizacije izvršbe. Ker po pojasnjenem sodišče prve stopnje ni celovito razjasnilo, kolikšna je še preostala upnikova obveznost, je tudi prenagljeno sprejelo odločitev o upnikovem poplačilu iz kupnine.

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V novem postopku bo sodišče prve stopnje celovito ugotovilo preostalo obveznost upnika na dan razdelitvenega naroka (drugi odstavek 208. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje pa bo najprej iz spisa povzelo vsa delna plačila v posledici realizacije izvršbe. Pri tem se bo s ciljem učinkovitega izvrševanja pravice do izjave ne samo opredelilo do navedb upnika in dolžnikov o delnih plačilih, ampak dolžnikoma tudi omogočilo, da odgovorita na upnikove navedbe in se opredelita do popravljenega obračuna, ki ga je podal upnik v odgovoru na pritožbo.

11. Pri tem bo plačila, opravljena prostovoljno zunaj postopka, moralo upoštevati v okviru institutov ugovora po izteku roka ali delnega umika predloga za izvršbo. Morebitna ustavitev izvršbe zaradi delnih plačil, opravljenih zunaj postopka, se namreč ne nanaša le na izvršilno sredstvo prodaje nepremičnin in s tem obseg poplačila iz kupnine, ampak tudi preostala sredstva v postopku.

12. Ker stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni, je odločitev o njih odpadla (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 VSM Sklep I Ip 935/2018.