Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep I Ip 675/2020 ECLI:SI:VSMB:2020:I.IP.675.2020 AI generated

Appeal dismissed; court upheld enforcement valuation based on appointed expert's report despite debtor's objections.

Case Number VSM Sklep I Ip 675/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's determination of the property's market value based on a judicial expert's report. The debtor argued the valuation was inaccurate, lacked their choice of expert, and failed to account for specific site features, but the court found these objections insufficient to overturn the expert's methodology. Consequently, the court ruled that the expert's findings remained legally binding and the debtor's failure to provide timely, corroborating evidence precluded any challenge to the valuation.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 244. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; Postanek ugotovitve vrednosti nepremičnine v izvršilnem postopku temelji na strokovnem mnenju sodnega izvedenca, ki ga določi sodišče, in nasprotovanje dolžnice postavitvi cenilca ali njegovi strokovnosti ni razlog za izločitev.

Keywords

AI generated
enforcement valuation judicial expert opinion property market value enforcement proceedings expert appointment valuation methodology appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
prvi odstavek 244. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
Izvedensko delo, ki obsega tudi cenitev nepremičnin, opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče (prvi odstavek 244. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
drugi odstavek 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju
prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
Tudi v pritožbi priložena fotokopija satelitskega posnetka, ki je sicer prepozen in s tem neupošteven dokaz (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ne more omajati ugotovitev cenilca pri ogledu o aktualnem stanju, saj posnetek ni opremljen z datumom izdelave.
četrti odstavek 178. člena ZIZ
Pri tem mora predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, s katerim verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila (četrti odstavek 178. člena ZIZ).
drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeni pritožbi zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2.
2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeni pritožbi zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

[JEDRO]

V skladu s pravili izvršilnega postopka je ugotovitev vrednosti nepremičnine procesno dejanje sodišča, ki ga opravi na podlagi pridobljenega izvedenskega mnenja cenilca. Ta je bil v konkretni zadevi izbran s strani sodišča s seznama cenilcev ustrezne stroke. Izvedensko delo, ki obsega tudi cenitev nepremičnin, opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče (prvi odstavek 244. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Postavitvi cenilca dolžnica niti ni nasprotovala, ampak je šele po izdelanem mnenju nasprotovala njegovi strokovnosti in okoliščini, da ga ni mogla sama izbrati, kar niso razlogi za izločitev, zato sodišče tudi navedenih navedb dolžnice po vsebini ni moglo upoštevati kot predlog za izločitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s prvim sklepom ugotovilo tržno vrednost dolžničinega polovičnega solastniškega deleža na nepremičnini parc. št. 3133 k.o. L v znesku 26.716,99 EUR.

2. Dolžnica v pravočasni laični pritožbi podaja nestrinjanje s cenitvijo. Meni, da bi morala biti vrednost bistveno višja in po lastni cenitvi navaja vrednost 180.931,83 EUR. Navaja, da ji ni bila dana možnost izbire cenilca in da ni bilo odločeno o njenem predlogu za izločitev postavljenega. Pojasnjuje, da se ni mogla udeležiti ogleda, ker je zbolela. S priloženim satelitskim posnetkom dokazuje, da gospodarski objekt št. 1 še obstaja. Asfaltirana nova cesta je delno na dolžničini parceli. Na dopolnjeno mnenje cenilca ni odgovarjala, ker jo sodišče ni pozvalo, da lahko to stori. Cenitev ni bila izvedena v skladu s pravili stroke. Cenilec bi moral upoštevati prodajne pogodbe na sosednji parceli in upoštevati ustrezen primerjalni pristop. Na parceli je predvidena gradnja stanovanjske soseske. Predlaga pritegnitev novega cenilca. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3. Sodišče prve stopnje je z drugim sklepom naložilo dolžnici, da povrne upniku izvršilne stroške cenitve v višini 302,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Dolžnica v pravočasni laični pritožbi v bistvenem navaja, da cenitveno poročilo ne zadošča niti minimalnim strokovnim kriterijem, ker ni bil upoštevan objekt in asfaltirana cesta. Tudi ji ni bila dana možnost, da izbere cenilca.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine:

6. Sodišče druge stopnje povzema pravilne in zadostne razloge sodišča prve stopnje, ki se je v skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine pravilno oprlo na v postopku pridobljeno cenitev sodnega izvedenca.

7. V pritožbi dolžnica ponavlja očitke, ki jih je že podala v svojih pripombah k cenitvi, ki jih je cenilec tudi upošteval v njeno korist in v dopolnitvi cenitve opravil tudi primerjalni pristop. Dolžnica je imela ves čas možnost sodelovati v postopku in se izjaviti. Navedeno velja tudi glede dopolnitve cenitve, saj ji je bila ta vročena. Enako kot je storila glede prve cenitve, je imela možnost pripombe podati tudi glede dopolnitve. Cenilec je razpisal ogled na datum, ki ga je navedla sama dolžnica. Dolžnica v pripombah k cenitvi na prvi stopnji ni izrazila očitka, da ni mogla biti prisotna pri ogledu, tak očitek v pritožbi pa je sedaj tudi prepozen in neupošteven (prvi odstavek 286.b člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica tudi ne navaja v čem je ocena tržne vrednosti nepravilna prav zaradi njene odsotnosti na ogledu. Njena prisotnost na ogledu ni bila niti potrebna, niti nujna, z vidika pravice do sodelovanja v postopku pa je imela učinkovito možnost, da se o cenilčevem mnenju izreče in nanj poda pripombe, na katere je cenilec tudi obrazloženo odgovoril.

8. V skladu s pravili izvršilnega postopka je ugotovitev vrednosti nepremičnine procesno dejanje sodišča, ki ga opravi na podlagi pridobljenega izvedenskega mnenja cenilca. Ta je bil v konkretni zadevi izbran s strani sodišča s seznama cenilcev ustrezne stroke. Izvedensko delo, ki obsega tudi cenitev nepremičnin, opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče (prvi odstavek 244. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Postavitvi cenilca dolžnica niti ni nasprotovala, ampak je šele po izdelanem mnenju nasprotovala njegovi strokovnosti in okoliščini, da ga ni mogla sama izbrati, kar niso razlogi za izločitev, zato sodišče tudi navedenih navedb dolžnice po vsebini ni moglo upoštevati kot predlog za izločitev.

9. Tudi očitek nestrokovnosti temelji le na dolžničinem drugačnem pristopu k cenitvi, kjer podaja laično višjo lastno oceno. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni podvomilo o prepričljivost opravljene cenitve, saj je cenitev logična, upošteva strokovno metodologijo in celovito zajame ter predstavi vse bistvene okoliščine cenitve.

10. Dolžničino vztrajanje, da bi moral cenilec tudi upoštevati objekt št. 1 in asfaltirano cesto, ne more biti uspešno. Prvič zato, ker ne pojasni, v čem bi to vplivalo na cenitev, drugič zato, ker ni omajala prepričljivosti ugotovitev cenilca, da objekta več ni, niti, da bi asfaltirana cesta bila del ocenjevane parcele. Zgolj dolžničine trditve same, ne da bi jih ustrezno dokazala, ne morejo vplivati na ugotovitve sodišča, utemeljene na podlagi izvedenskega mnenja. Tudi v pritožbi priložena fotokopija satelitskega posnetka, ki je sicer prepozen in s tem neupošteven dokaz (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ne more omajati ugotovitev cenilca pri ogledu o aktualnem stanju, saj posnetek ni opremljen z datumom izdelave. Dolžnica bi lahko pravočasno predlagala izvedbo drugega dokaza, na primer predložila aktualno fotografijo objekta, česar pa ni storila.

11. Dolžnica ima možnost, da poda predlog, ki mora biti vložen najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom, da sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine. Pri tem mora predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, s katerim verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila (četrti odstavek 178. člena ZIZ). S tem bo lahko dokazovala tudi morebitno spremembo tržne vrednosti zaradi s strani dolžnice zatrjevane gradnje nove soseske. V novem izvedenskem mnenju bo tudi lahko izvedenec upošteval morebitne nove prodaje na sorodnih parcelah.

K pritožbi soper sklep o stroških:

12. Tudi glede naložitve stroškov izvedenca cenilca, je dolžničina pritožba neutemeljena. O odmeri višine nagrade in stroškov cenilca ter v tej zvezi zahtevnosti podane cenitve je sodišče v obravnavani zadevi že pravnomočno odločilo, zato je na navedeno odločitev vezano. Na ostale pritožbene navedbe pa je sodišče druge stopnje že odgovorilo v zvezi z enakimi navedbami v pritožbi zoper sklep o ugotovitvi tržne vrednosti.

13. Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeni pritožbi zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).