Appeal dismissed; creditor entitled to inquiry costs after enforcement on movable and bank assets failed.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal against a first-instance decision ordering the payment of 3.00 EUR enforcement inquiry costs. The creditor reasonably investigated real estate ownership after enforcement actions on bank accounts and movable property were unsuccessful. The court ruled that the creditor was entitled to recover these specific inquiry costs under the Enforcement Act, as the initial enforcement measures had not yielded results.
Legislator headnote
AI generatedArticle 38 of the Enforcement Act; Article 155 of the Civil Procedure Act: The court established that a debtor must reimburse the creditor for necessary enforcement inquiry costs when enforcement on movable assets and bank accounts fails, provided the creditor acts in good faith to pursue alternative assets.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet je bila s sklepom prvostopenjskega sodišča ustavljena, saj je sodišče prve stopnje z vpogledom v register transakcijskih računov fizičnih oseb ugotovilo, da dolžnik nima odprtega transakcijskega računa pri nobeni organizaciji za plačilni promet. Prav tako je bila ustavljena izvršba na premičnine, saj rubež premičnin ni bil uspešen, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe.
Upnik je zato upravičeno poizvedoval ali je dolžnik lastnik kakšne nepremičnine, da bi lahko predlagal drugo izvršilno sredstvo (t. j. izvršbo na nepremičnine), da bi prišel do poplačila svoje terjatve.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom dolžniku naložilo, da mora upniku v roku 8 dni povrniti 3,00 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka.
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je upnik imel njegov EMŠO in davčno številko, zato bi lahko poizvedbe izvedel dosti ceneje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje je preizkušalo izpodbijani sklep v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena v zvezi 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.
5. Pravna podlaga za odločanje o stroških izvršilnega postopka je v 38. členu ZIZ. Peti odstavek 38. člena ZIZ določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ še določa, da o tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Po osmem odstavku 38. člena ZIZ se mora, če zakon ne določa drugače, povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.
6. Kot je razvidno iz spisovnega gradiva, je sodišče na upnikov predlog dovolilo izvršbo na plačo in denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari.
7. Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet je bila s sklepom prvostopenjskega sodišča ustavljena 29. 10. 2019, saj je sodišče prve stopnje z vpogledom v register transakcijskih računov fizičnih oseb ugotovilo, da dolžnik nima odprtega transakcijskega računa pri nobeni organizaciji za plačilni promet. Prav tako je bila s sklepom z dne 17. 12. 2019 ustavljena izvršba na premičnine, saj rubež premičnin ni bil uspešen, ker se pri dolžniku niso našle stvari, ki so lahko predmet izvršbe.
8. Glede na navedeno, je upnik pri Geodetski upravi Republike Slovenije upravičeno poizvedoval ali je dolžnik lastnik kakšne nepremičnine, da bi lahko – upoštevajoč, da njegova terjatev še ni poplačana in v skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ – predlagal drugo izvršilno sredstvo (t. j. izvršbo na nepremičnine), da bi prišel do poplačila svoje terjatve. Pri tem je potrebno upoštevati tudi 168. člena ZIZ, po katerem mora biti nepremičnina, ki je vpisana v zemljiški knjigi, v predlogu označena tako, da lahko sodišče po uradni dolžnosti preizkusi lastništvo nepremičnine (t. i. določno označena). Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna.
9. Ob tem sodišče druge stopnje glede na besedni zapis zneska v pritožbi, dolžniku zgolj pojasnjuje, da gre za strošek poizvedb v znesku 3,00 EUR (tri evre) in ne za strošek v znesku 300,00 EUR (tristo evrov).
10. Ker sodišče druge stopnje tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. ZPP in v povezavi s 15. členom ZIZ ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
11. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).