Supreme Court allows appeal on balancing privacy rights versus freedom of expression in a pet death case.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia partially allowed the defendant's appeal regarding the admissibility of a review, while dismissing the layperson's request due to lack of legal qualification. The lower courts had balanced the plaintiff's privacy rights against the defendant's freedom of expression after the defendant insulted the plaintiff following her dog's death. The court found the legal issues concerning the balance of constitutional rights and the assessment of damages significant enough to warrant a review.
Legislator headnote
AI generatedArticle 35 of the Constitution of the Republic of Slovenia; Article 39 of the Constitution of the Republic of Slovenia; Article 367.a of the Act on Civil Procedure: The Supreme Court may permit a review when the decision could establish a legal rule important for legal certainty, uniform application of law, or the development of law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Laični predlog tožene stranke se zavrže. Sicer se predlogu, ki ga je tožena stranka vložila po odvetniku, delno ugodi in se dopusti revizija gleda vprašanj:
- Ali sta obe sodišči v okoliščinah konkretnega primera ustrezno uravnotežili tožničino pravico do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) s toženkino pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave RS) ter s toženkino pravico do osebnega dostojanstva (35. člen Ustave RS), ko sta presodili, da je bilo protipravno ravnanje toženke, ko je hudo prizadeta zaradi smrti svoje psičke na tožnico (preko njenega novega delodajalca) naslovila očitke kot so: lažnivka, morilka, arogantna oseba brez čustev, slabič, neljubitelj živali in podobno, ter s tem, ko je fotografijo tožnice (s pripisom „L.“ in „K. zaradi prevelikega odmerka zdravil psička po treh dneh poginila“) po pošti poslala še stricu tožnice A. L. in drugim (so) vaščanom tožnice ter nekaterim veterinarskim ambulantam po Sloveniji, ter s tem, ko je po telefonu poklicala tožničinega strica A. L. (misleč, da je oče tožnice) in ga zgolj spraševala po tožnici?
- Ali sta obe sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ker sta šteli, da ni pomembno, ali je imela toženka utemeljen razlog verjeti, da je tožnica kot veterinarka odgovorna za smrt njene psičke zaradi nepravilnega zdravljenja in je to vplivalo na toženko, da se je proti tožnici ostro izražala?
- Ali je bila odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 1.500,00 EUR v okoliščinah konkretnega primera pravilno odmerjena?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta obe sodišči v okoliščinah konkretnega primera ustrezno uravnotežili tožničino pravico do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) s toženkino pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave RS) ter s toženkino pravico do osebnega dostojanstva (35. člen Ustave RS), ko sta presodili, da je bilo protipravno ravnanje toženke, ko je hudo prizadeta zaradi smrti svoje psičke na tožnico (preko njenega novega delodajalca) naslovila očitke kot so: lažnivka, morilka, arogantna oseba brez čustev, slabič, neljubitelj živali in podobno, ter s tem, ko je fotografijo tožnice (s pripisom "L." in "K. zaradi prevelikega odmerka zdravil psička po treh dneh poginila") po pošti poslala še stricu tožnice A .L. in drugim (so) vaščanom tožnice ter nekaterim veterinarskim ambulantam po Sloveniji, ter s tem, ko je po telefonu poklicala tožničinega strica A. L. (misleč, da je oče tožnice) in ga zgolj spraševala po tožnici,
- ali sta obe sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ker sta šteli, da ni pomembno, ali je imela toženka utemeljen razlog verjeti, da je tožnica kot veterinarka odgovorna za smrt njene psičke zaradi nepravilnega zdravljenja in je to vplivalo na toženko, da se je proti tožnici ostro izražala,
- ali je bila odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 1.500,00 EUR v okoliščinah konkretnega primera pravilno odmerjena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki v bodoče prepovedalo žaliti in obrekovati tožnico z v izreku opisanimi trditvami ter razpošiljati drugim osebam fotografije z njeno podobo. Delno je ugodilo zahtevku za plačilo odškodnine zaradi kršitve osebnostnih pravic in toženki naložilo plačilo zneska 1.500,00 EUR s pripadki. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.
2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zoper sodbo zavrnilo. Delno je ugodili pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka.
3. Toženka je vložila laično vlogo, s katero prosi za revizijo sodbe in sklepa. Potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni priložila. Predlog za dopustitev revizije je vložila tudi po odvetniku.
4. Laični predlog toženke ni dovoljen. Predlog za dopustitev revizije, ki ga je vložila po odvetniku, je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). 1 Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (drugi odstavek 367.a člena ZPP). Ker toženka ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče njeno laično vlogo zavrglo (377. člen v zvezi s 367.č členom in prvim odstavkom 91. člena in 86. členom ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.