Appeal dismissed; debt seizure objection rejected due to lack of legal reasoning and non-preventive facts.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

S pritožbenim vztrajanjem pri ugovornih trditvah o nezmožnosti plačila predmetne terjatve v času prestajanja zaporne kazni ter neobstoju likvidnega premoženja za plačilo terjatve, zaključka o neobrazloženosti ugovora dolžnik ne more izpodbiti, zato so te pritožbene trditve neutemeljene.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen.

2. Zoper navedeno odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja, da mu je Višje sodišče v Celju v zadevi In 232/2016 ter VL 159633/2014 odložilo izvršbo do izteka njegove zaporne kazni. Poudarja da premoženja, iz katerega bi se lahko upnik poplačal, nima.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno izpodbijana je odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep o zavarovanju. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o zavarovanju obrazložen (drugi odstavek 53. člena v zvezi s 239. členom ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik sicer v ugovoru navede določena dejstva, ki pa niso pravno pomembna, ali kadar na primer predlaga dokaze, ki niso v nikakršni vezi s pravno pomembnimi dejstvi.

5. V skladu z določbo 243. člena ZIZ ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini.

6. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini dovolilo po predlogu upnika, na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, dolžnik pa je v ugovoru navajal, da je v zaporu in plačila dolga ni zmožen ter da bo dolg brez obresti poravnal, ko bo izpuščen na prostost. Ker dejstva, ki jih je dolžnik v ugovoru navajal, zavarovanja upnikove terjatve ne preprečujejo, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik v ugovoru ne navaja pravno pomembnih dejstev ter da je vsled temu ugovor skladno z določbo 53. člena v zvezi s 239. členom ZIZ neobrazložen in zato neutemeljen.

7. S pritožbenim vztrajanjem pri ugovornih trditvah o nezmožnosti plačila predmetne terjatve v času prestajanja zaporne kazni ter neobstoju likvidnega premoženja za plačilo terjatve, zaključka o neobrazloženosti ugovora dolžnik ne more izpodbiti, zato so te pritožbene trditve neutemeljene. Kot je dolžniku že pojasnilo sodišče prve stopnje, ta postopek predstavlja zavarovanje upnikove izvršljive terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini in ne izvršbe.

8. Glede na obrazloženo in ker tudi niso podane tiste kršitve in nepravilnosti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).