Appeal against costs order dismissed because main claim judgment became final and unaffected by appeal outcome.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Celje dismissed the defendant's appeal against a first-instance ruling ordering them to pay the plaintiff's legal costs. The defendant argued that the costs order depended on the final judgment regarding the main claim, which was still under appeal. The court rejected this, noting that the main claim judgment had already become final and binding, rendering the defendant's argument about the necessity of the appeal invalid.
Legislator headnote
AI generated365. člen ZPP; 350. člen ZPP; 154. člen ZPP; 165. člen ZPP: A decision on legal costs becomes final and binding once the main claim judgment is final; an appeal against the costs order is inadmissible if the main judgment has already become final and its outcome is unaffected by the appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem prisodilnem delu potrdi.
II. Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Odvisnost odločitev o naknadnih stroških od pravnomočne odločitev o glavnem zahtevku.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 5. 2020 odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnik) v 15 dneh povrniti še pravdne stroške v skupnem znesku 215,88 EUR in sicer tožniku neposredno 31,21 EUR, na račun Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč pa znesek 184,67 EUR, obema v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastopa zamude dalje. Tožnikov presežni zahtevek je zavrnilo.
2. Toženec je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje v prisodilnem delu (saj za pritožbo zoper zavrnilni del ne bi imel pravnega interesa). V pritožbi je zatrjeval, da dokler odločitev o glavnem zahtevku, sprejeta s sodbo sodišča prve stopnje z dne 20. 2. 2020, zoper katero se je toženec sicer tudi pritožil, ni pravnomočna, sodišče s posebnim sklepom o naknadno odmerjenih pravdnih stroških toženca ne more zavezati za plačilo le-teh. Odločitev o pritožbi zoper glavni zahtevek lahko vpliva in spremeni odločitev o stroških. Zato pa je pritožba toženca zoper ta sklep nujna.
3. Pritožba toženca ni utemeljena.
4. Utemeljeno sicer toženec pritožbeno izpostavlja odvisnost izpodbijane odločitve o naknadnih stroških (tudi) od pravnomočne odločitve o glavnem zahtevku in iz te izhajajočega uspeha pravdnih strank ter zato nujnosti pritožbe, vendar pa se je pritožba izkazala kot neutemeljena. Z odločitvijo Višjega sodišča v Celju v sodbi Cp 454/2020 z dne 16. 12. 2020 so bile pritožbe zavrnjene in sodba sodišča prve stopnje o glavnem zahtevku z dne 20. 2. 2020 potrjena. Takšna odločitev tako ni vplivala na uspeh pravdnih strank v postopku pred sodiščem prve stopnje in na posledično odločitev o nadaljnjih pravdnih stroških.
5. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem prisodilnem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
6. Zaradi neuspešnosti pritožbe toženec sam trpi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).