Supreme Court allows review of asbestos compensation law interpretation regarding heirs' standing when the victim dies before verification.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pravilna razlaga, da dedič upravičenca po Zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA), ki je že začel postopek za pridobivanje mnenja o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, je pa umrl pred pridobitvijo mnenja in pred vložitvijo vloge za odškodnino po ZOPDA, v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZOPDA ni upravičen uveljavljati pravic po ZOPDA?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna razlaga, da dedič upravičenca po Zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA), ki je že začel postopek za pridobivanje mnenja o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, je pa umrl pred pridobitvijo mnenja in pred vložitvijo vloge za odškodnino po ZOPDA, v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZOPDA ni upravičen uveljavljati pravic po ZOPDA.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožbo zoper sklep Komisije za odpravljanje posledic dela z azbestom, št. 01210-38/2018 z dne 28. 9. 2018, s katerim je bila zavržena tožničina vloga za priznanje odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu po pokojnem možu.

2. V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče ugotovilo, da je bil na zahtevo pokojnega začet diagnostični postopek za ugotovitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, verifikacija bolezni pa je bila opravljena po njegovi smrti. Presodilo je, da tožnica kot dedinja po pokojnem možu ne more zahtevati nadaljevanja postopka pred medresorno komisijo in vstopiti v postopek sporazumevanja o odškodnini, saj ne izpolnjuje pogoja iz prve alineje prvega odstavka 5. člena ZOPDA, to je, da je upravičenec (že) vložil vlogo za odškodnino pri medresorski komisiji. Toženka je zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku pravilno zavrgla tožničino vlogo. Upravno sodišče je presodilo tudi, da ne gre za neenako obravnavo upravičencev in njihovih dedičev, saj ne gre za iste upravičence. Zakon v primeru smrti upravičenca namreč dopušča nadaljevanje postopka z vstopom dedičev v postopek sporazumevanja, ne pa tudi začetek postopka pred medresorno komisijo, ki je poseben upravni postopek, začet na predlog upravičenca, zato ni mogoče govoriti o neenakosti dedičev upravičenca.

3. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zaradi pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega ni sodne prakse Vrhovnega sodišča.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnice za dopustitev revizije v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Tožnica opozarja, da razlaga drugega odstavka 5. člena ZOPDA (po kateri se možnost nadaljevanja postopka pred medresorno komisijo veže na trenutek, ko upravičenec vloži vlogo) dediče upravičencev postavlja v bistveno različen položaj glede na okoliščino, na katero nimajo vpliva, to je, ali upravičenec umre v času trajanja postopka za pridobitev mnenja o verifikaciji bolezni oziroma umre šele po vložitvi vloge na medresorno komisijo. Gre za pomembno pravno vprašanje razlage drugega odstavka 5. člena ZOPDA z vidika skladnosti s 14. členom Ustave Republike Slovenije. Izpostavljeno vprašanje je pomembno za razvoj sodne prakse v zvezi s podedljivostjo zahtevkov za uveljavljanje nepremoženjske škode, o njem pa Vrhovno sodišče še ni odločalo.