Appeal allowed; inheritance court must decide on validity of will regarding second heir, not lower court.

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. do IV. točka izreka) razveljavi.

II. R. P. in C. P. nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Med strankami je sporna razlaga 68. člena ZD, od katere je odvisen obstoj (ne)dopustnega sorodstvenega razmerja. Gre za spor o uporabi prava, torej za pravno vprašanje, o tem pa odloči zapuščinsko sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je zapustnikova oporoka z dne 21. 3. 2018 v obsegu, ki se nanaša na oporočnega dediča R. P., neveljavna (I. točka izreka). Zapuščinski postopek po pokojnem S. P. je prekinilo in zakonite dedne upravičence napotilo na pravdo, v kateri morajo tožiti oporočno dedinjo C. P., da je zapustnikova oporoka z dne 21. 3. 2018 v obsegu, ki se nanaša na oporočno dedinjo C. P., neveljavna (II. in III. točka izreka), z rokom za vložitev tožbe 30 dni po pravnomočnosti sklepa (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje zakonita dedinja, zapustnikova nečakinja B. P. Sklep izpodbija v II., III. in IV. točki izreka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Nesporno je, da je bil A. P., naveden kot prva oporočna priča na zapustnikovi oporoki z dne 21. 3. 2018, tast druge oporočne dedinje C. P., žene njegovega sina R. P., druga oporočna priča, A. M., pa je zunajzakonska partnerica sina obeh oporočnih dedičev. Povzema 68. člen Zakona o dedovanju (ZD) in navaja, da gramatikalna razlaga navedene zakonske določbe vsekakor pove, da se določba nanaša na zakonce in zunajzakonske partnerje vseh tam navedenih oseb, saj je zakonodajalec uporabil množino. Zakonodajni namen navedene zakonske določbe je v tem, da morajo biti oporočne priče pri pisni oporoki pred pričami nepristranske. Jasno in življenjsko logično je, da so očetje oporočnih dedičev in njihovih zakoncev še kako zainteresirani, da njihovi potomci po nekom oporočno dedujejo, enako velja glede otrok oporočnih dedičev in njihovih zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev. Navedene osebe ne morejo biti oporočne priče pri oporoki, napravljeni v korist njihovih najbližjih svojcev. Če je torej oporoka neveljavna v obsegu, ki se nanaša na oporočnega dediča R. P., je pravno sistemsko logično, da je neveljavna tudi za njegovo ženo C. P. Sodišče, ki je štelo, da glede druge oporočne dedinje C. P. nedovoljeno sorodstveno razmerje ne obstaja, je napačno uporabilo 68. člen ZD. Pri tem, ali je oporoka pokojnega S. P. veljavna oziroma neveljavna tudi glede druge oporočne dedinje C. P., ne gre za spor o dejstvih iz prvega in drugega odstavka 210. člena ZD. Gre za spor o uporabi prava, torej za pravno vprašanje, o katerem mora po tretjem odstavku 210. člena ZD odločiti zapuščinsko sodišče. Tako ni potrebe za prekinitev postopka in napotitev na pravdo.

3. R. P. in C. P. vlagata odgovor na pritožbo, v katerem tej nasprotujeta in priglašata pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica utemeljeno navaja, da v predmetni zadevi ne gre za spor o dejstvih, v primeru katerega sodišče po 210. členu ZD prekine zapuščinsko obravnavo in stranke napoti na pravdo oziroma upravni postopek, pač pa gre za spor o uporabi prava. Med dediči je sporno, ali je oporoka pokojnega S. P. veljavna oziroma neveljavna tudi glede druge oporočne dedinje C. P. (glede prvega oporočnega dediča odločitev iz I. točke izreka ni izpodbijana). Dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke in na katera je sodišče oprlo odločitev o prekinitvi postopka, niso sporna. Kot navaja pritožnica, je bil A. P., naveden kot prva oporočna priča na zapustnikovi oporoki z dne 21. 3.2018, tast druge oporočne dedinje C. P., druga oporočna priča, A. M., pa je zunajzakonska partnerica sina obeh oporočnih dedičev. Sporna med strankami je razlaga 68. člena ZD, od katere je odvisen obstoj nedopustnega sorodstvenega razmerja, pri čemer gre za spor o uporabi prava, torej za pravno vprašanje, o tem pa v skladu s tretjim odstavkom 210. člena ZD odloči zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku.

6. Sodišče prve stopnje je torej sklep o prekinitvi postopka in napotitvi zakonitih dedičev na pravdni postopek izdalo materialnopravno nepravilno, saj za ta sklep v 210. členu ZD ni podlage. Ob povedanem je pritožba, ki uveljavlja napačno uporabo materialnega prava, utemeljena, zato je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v II., III. in IV. točki izreka) razveljavilo.

7. O pravnem vprašanju, ali je oporoka zapustnika veljavna v delu, ki se nanaša na drugo oporočno dedinjo C. P., bo odločilo zapuščinsko sodišče, potem ko bo ponovno presodilo, ali je tudi v tem delu podano nedopustno sorodstveno razmerje iz 68. člena ZD, glede česar se je sicer sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu že opredelilo.

8. Ker je bila razveljavitev potrebna iz že navedenega razloga, na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja. Odločitev o razveljavitvi sklepa temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

9. R. P. in C. P. nosita v skladu s 174. členom ZD sama svoje stroške odgovora na pritožbo.