Appeal dismissed; debtor cannot claim performance to former recipient offsets debt to new creditor without consent.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ob pritožbenih navedbah dolžnika, da je upnika obvestil o rednem plačevanju preživnine zakoniti zastopnici otroka, pa sodišče druge stopnje dodaja, da ima dolžnik kot preživninski zavezanec zoper upnika sicer vse ugovore, ki bi jih imel zoper preživninskega upravičenca, saj zaradi prehoda preživninske terjatve preživninski zavezanec kot dolžnik ne more biti v slabšem položaju kot v razmerju do preživninskega upravičenca. Zato je v izvršilnem postopku sicer lahko pomembna tudi okoliščina, ali je dolžnik plačeval preživnino otroku (oziroma zakoniti zastopnici), ali ne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika.

2. Zoper ta sklep se je dolžnik pravočasno pritožil brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navaja, da je sodišču podal vse dokaze o plačevanju preživnin po sklepu o izvršbi. Vse preživnine so bile nakazane na račun mame otroka, kot je določilo sodišče pri uskladitvi preživnine. Zato ne razume, zakaj bi moral še enkrat plačati preživnine upniku, katerega je obvestil o plačevanju preživnin materi otroka. Meni, da je upnik kot državna institucija nezakonito nakazoval denar neki osebi in kasneje ugotovil, da je narobe nakazoval, zdaj pa terja plačilo od dolžnika. Meni, da bi moral upnik pozvati prejemnika pomoči, da mu pošlje izpiske banke o prejetih preživninah, in ne terjati dolžnika v sodnem postopku. Končno poudarja tudi, da je podal vse dokaze, se odzval v rokih, tudi upniku, ko je bilo potrebno, kar je vse navedel v ugovoru, sedaj pa upnik za storjeno napako sodno terja njega.

3. Upnik odgovora na pritožbo ni podal.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je izdan na podlagi izvršilnega naslova, je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

6. Pritožbeno ni sporno, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Celju N 55/2009 z dne 19. 2. 2020 v zvezi z odločbo upnika o priznanju pravice do nadomestila preživnine št.... z dne 30. 5. 2011, kar skupaj z vsakokratno uskladitvijo in novim zneskom nadomestila preživnine skladno s šestim odstavkom 21.d člena Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu (ZJSRS) v konkretni zadevi predstavlja izvršilni naslov.

7. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je upnik 15. 7. 2011 obvestil dolžnika o izvedenem prvem izplačilu nadomestila preživnine in o vstopu upnika v terjatev iz naslova preživninske obveznosti s tem, da mu je tega dne vročil obvestilo o vstopu v terjatev iz naslova preživninske obveznosti št. ... z dne 14. 7. 2011.

8. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišče prve stopnje, da ga je upnik obvestil o prvem izplačilu nadomestila preživnine in o vstopu v položaj otroka do višine višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravice do nadomestila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno obrazložilo, da bi lahko dolžnik obveznost z učinkom prenehanja terjatve izpolnil preživninskemu upravičencu le do trenutka, ko ga je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. V trenutku, ko je dolžnik izvedel, da je preživninska terjatev otroka prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo obveznosti zakoniti zastopnici otroka njegova preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril (drugi odstavek 280. člena Obligacijski zakonik), česar pa dolžnik po nespornih ugotovitvah sodišča prve stopnje v ugovoru ni zatrjeval. Dolžnikova obveznost nasproti upniku s plačili zneskov preživnin zakoniti zastopnici otroka brez upnikovega soglasja ne more prenehati, zato so navedbe o izpolnitvi preživninskih obveznosti zakoniti zastopnici otroka, ob odsotnosti trditev, da je upnik takšen način izpolnitve odobril, neutemeljene.

9. Ob pritožbenih navedbah dolžnika, da je upnika obvestil o rednem plačevanju preživnine zakoniti zastopnici otroka, pa sodišče druge stopnje dodaja, da ima dolžnik kot preživninski zavezanec zoper upnika sicer vse ugovore, ki bi jih imel zoper preživninskega upravičenca, saj zaradi prehoda preživninske terjatve preživninski zavezanec kot dolžnik ne more biti v slabšem položaju kot v razmerju do preživninskega upravičenca. 1 Zato je v izvršilnem postopku sicer lahko pomembna tudi okoliščina, ali je dolžnik plačeval preživnino otroku (oziroma zakoniti zastopnici), ali ne. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je upnika v letih 2019 in 2020 obvestil o plačevanju preživnine zakoniti zastopnici, predmetni izvršilni postopek pa se vodi zaradi izplačil nadomestil preživnine, ki so bila izvedena pred tem obdobjem, in sicer od maja 2017 do vključno oktobra 2018. Dolžnik torej v ugovoru ni niti trdil niti ni izkazal, da je pravočasno obvestil upnika o razlogih, ki bi (glede na določbo 21.f člena ZJSRS) 2 lahko imeli za posledico prenehanje pravice do nadomestila preživnine, ki se izterjuje v tem postopku. Zato tudi s temi pritožbenimi navedbami ne more izpodbiti pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora.

10. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik v ugovoru ni zatrjeval dejstev, ki preprečujejo izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ), zato je utemeljeno, na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ, zavrnilo ugovor dolžnika.

11. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

1 Primerjaj sodbo VS RS I Up 1044/2003 z dne 20. 7. 2006, sklep VSC I Ip 700/2007 z dne 28. 2. 2008 in VSL I Ip 1108/2018 z dne 14. 11. 2019.

2 Ta člen določa, da pravica do nadomestila preneha:- na zahtevo otrokovega zakonitega zastopnika,- na zahtevo preživninskega zavezanca, če dokaže, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej plačal preživninsko obveznost oziroma sredstva deponiral na sodišču v otrokovo korist, ali če je preživninsko obveznost prevzel dolžnikov dolžnik,- če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila.