Appeal court corrects court costs calculation based on actual case value rather than claimed amount.

I. Pritožbi se ugodi in se 2. točka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se znesek 373,32 EUR nadomesti z zneskom 223,99 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 96,26 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

[JEDRO]

Vrednost spornega predmeta tudi po toženkinem stališču ne bi presegla 20.000,00 EUR. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno v okviru svoje korekturne dolžnosti preverjati pravilnosti v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta, saj vprašanje njegove stvarne pristojnosti ni bilo aktualno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek (1. točka izreka) in odločilo, da je tožnik dolžan plačati toženki pravdne stroške v znesku 373,32 EUR (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki izpodbija 2. točko sklepa prvega sodišča. Navaja, da je odločitev o stroških postopka napačna. Tožnik je opredelil vrednost spornega predmeta v tožbi v znesku 2.000,00 EUR. Upoštevajoč določila Odvetniške tarife in pravo vrednost spornega predmeta je toženka upravičena do povračila stroškov v znesku 223,99 EUR. Predlaga, da pritožbeno sodišče ustrezno spremeni izpodbijani sklep.

3. Toženka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik je v tožbi navedel kot vrednost spornega predmeta znesek 2.000,00 EUR. Toženka je v odgovoru na tožbo ugovarjala tej vrednosti in navedla, da vrednost spornega predmeta „presega 15.000,00 EUR“. Tudi, če se upošteva hipotetična vrednost mesečne najemnine za sporno stanovanje v višini 1.000,00 EUR (tržna vrednost najemnine za tovrstno stanovanje v Ljubljani znaša bistveno manj, kot je splošno znano), bi vrednost spornega predmeta v tem primeru znašala največ 12.000,00 EUR (prvi odstavek 22. člena ZST-1). To pomeni, da vrednost spornega predmeta tudi po toženkinem stališču ne bi presegla 20.000,00 EUR. Zato prvo sodišče ni bilo dolžno, da bi v okviru svoje korekturne dolžnosti preverjalo pravilnost v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta, saj vprašanje stvarne pristojnosti prvega sodišča tudi po toženkinem ugovoru ni bilo aktualno (tretji odstavek 44. člena v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZPP).

6. Prvo sodišče je napačno odmerilo pravdne stroške toženke. Namesto, da bi jih odmerilo od vrednosti spornega predmeta 2.000,00 EUR, jih je določilo ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 15.000,00 EUR, kot je to v svojem stroškovniku navedla toženka. Pravilna nagrada za odgovor na tožbo po tar. št. 18 OT znaša 300 točk. Celotni toženkini pravdni stroški, upoštevajoč materialne stroške v višini 2 % ter 22 % DDV, zato znašajo 223,99 EUR. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo 2. točko izpodbijanega sklepa, kot je razvidno iz izreka sklepa pritožbenega sodišča (3. točka 365. člena ZPP).

7. Toženka je dolžna povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP). Te predstavljajo nagrada za pritožbo v višini 100 točk (tar. št. 21 OT), materialni stroški v višini 2 % in 22 % DDV, poleg tega pa še taksa za pritožbo v znesku 21,6 EUR, kar skupno znaša 96,26 EUR. V primeru zamude s plačilom je toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti. Prvo sodišče je obračunalo previsoko takso za postopek s pritožbo (31,20 EUR, ki jo je tožnik tudi plačal, zato lahko zahteva vrnitev preveč plačane takse - prvi odstavek 36. člena ZST-1), saj vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku ni znašala 373,32 EUR, temveč le 149,33 EUR.