Appeal dismissed; temporary counsel fees awarded to lawyer when client advances costs under ZPP Art. 82.5. Court upheld first instance ruling.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Če je začasni zastopnik stranke odvetnik, je le-ta upravičen do povračila stroškov po OT.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S sklepom IV P 474/2018 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlogu začasne zastopnice tožene stranke ugodi in se začasni zastopnici tožene stranke kot strošek za opravljene storitve izplača 238,92 EUR. Tožeči stranki je naložilo, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa doplača predujem za stroške in nagrado začasne zastopnice za toženo stranko v skupni višini 106,49 EUR. Plačilo izvrši finančno-računovodska služba iz vnaprej založenega predujma tožeče stranke. Sodišče je namreč v tem pravdnem postopku v skladu z določilom 82. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s sklepom opr. št. IV P 474/2018 z dne 13. 6. 2019 za začasno zastopnico za toženo stranko, postavilo S. K., odvetnico v C. Dne 21. 11. 2019 in dopolnjeni vlogi z dne 6. 3. 2020 je začasna zastopnica za toženo stranko priglasila stroške opravljenih storitev in sicer po veljavni Odvetniški tarifi. Sodišče je nato v točki I. izreka odvetnici priznalo skupaj za opravljeno delo 238,92 EUR. Sodišče je odločilo, da mora po petem odstavku 82. člena ZPP stroške za postavitev začasnega zastopnika založiti tožeča stranka, le-ta je dne 13. 6. 2019 že založila predujem v znesku 150,00 EUR. Iz izplačanega predujma pa so bili na podlagi sklepa tukajšnjega sodišča z dne 20. 6. 2019 plačani stroški objave oklica v Uradnem listu in ker tako ni več dovolj založenih sredstev za plačilo nagrade začasni zastopnici tožene stranke, je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa doplača predujem, kot to izhaja iz točke II. izreka izpodbijanega sklepa. Odločilo je še, da bo plačilo izvršila finančno-računovodska služba iz vnaprej založenega predujma tožeče stranke.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka po pooblaščenki, odvetnici J. G. Pritožbo podaja iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da nosi toženec stroške, povezane z začasnim zastopnikom in obveže toženca na povrnitev zneska 150,00 EUR tožnici, ter stroške 106,49 EUR sodišču. Priglaša še pritožbene stroške. V pritožbi navaja, da manjka odločitev sodišča o tem, kdo nosi te stroške, tega dela postopka s katerim je sedaj odločilo sodišče. Tožeča stranka je v tožbi zahtevala povrnitev stroškov postopka, stroške začasnega zastopnika je uveljavljala tako s posebno vlogo, s čemer je sodišče priznalo stroške začasni zastopnici S. K.

Založitev predujma še ne pomeni, da nosi stroške postopka stranka, ki plača predujem. O teh stroških mora odločati sodišče ne samo glede na uspeh v pravdi, ampak z uporabo prvega odstavka 156. člena ZPP, po kateri določbi mora stranka nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi. To, da toženec ignorira sodišče, da ignorira sodna pisanja in udeležbo na narokih, pomeni, da vse stroške, povezane z njegovim ravnanjem, nosi sama. Zato se tožeča stranka upira tudi odločitvi sodišča, da doplača predujem.

Sodišče je v obrazložitvi sklepa pod točko IV. zapisalo, sklicujoč se na peti odstavek 82. člena ZPP, da stroške za postavitev začasnega zastopnika založi tožeča stranka in opozorilo na posledice, če tožeča stranka ne založi stroškov za začasnega zastopnika. V nadaljevanju je sodišče zapisalo, da v skladu z navedenim, je sodišče odločilo, da mora stroške zakonite zastopnice za sprejemanje pisanj plačati tožeča stranka, slednja pa je 13. 6. 2019 založila predujem v znesku 150,00 EUR. Ta navedba sodišča ne drži. Sodišče doslej ni izdalo sklepa o tem, da plača stroške tožeča stranka.

V sklepu z dne 7. 6. 2019 je odločilo, da mora tožeča stranka v roku 15 dni plačati predujem 150,00 EUR za stroške začasnega zastopnika na račun, označen na sklepu. Sodišče tako ni odločilo, da na koncu nosi te stroške tožeča stranka, zato obrazložitev sklepa sodišča ne drži. Prav tako ne drži, da je bil postavljen začasni zastopnik za sprejemanje pisanj. Iz izreka sklepa o postavitvi začasnega zastopnika z dne 13. 6. 2019 izhaja, da ima postavljeni zastopnik vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika od dneva postavitve, kar pomeni, da je imela začasna zastopnica pravico do prejema sodnih pisanj in udeležbe na narokih, zato obrazložitev ni skladna s predhodnimi odločitvami v spisu, kar pa je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339.

člena ZPP. Predlaga, da se pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je toženi stranki s sklepom z dne 13. 6. 2019 postavilo začasno zastopnico in sicer odvetnico S. K., G. ... Začasna zastopnica je imela v predmetnem postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika od dneva postavitve in vse do takrat, dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ, pristojen za socialne zadeve ne sporoči sodišču, da ji je postavil skrbnika. Tožeča stranka je namreč po pooblaščenki dne 10. 7. 2018 vložila tožbo zoper toženo stranko zaradi dodelitev mld. otroka, določitev preživnine in stikov.

Sodišče je nato ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 82. člena ZPP, zato je sodišče postavilo na predlog tožeče stranke toženi stranki začasnega zastopnika med drugim tudi iz razloga, ker je prebivališče ali sedež tožene stranke neznan, pa tožena stranka nima pooblaščenca. Stroške za postavitev začasnega zastopnika založi tožeča stranka. Če tožeča stranka ne založi stroške za začasnega zastopnika, sodišče tožbo zavrže. Začasnega zastopnika postavi sodišče med odvetniki ali drugimi strokovno usposobljenimi osebami.

Sodišče prve stopnje je odločilo in obrazložilo, v točki 7. obrazložitve tega sklepa, da ima začasni zastopnik vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Te pravice in dolžnosti ima začasni zastopnik od dneva postavitve in vse do takrat, dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ, pristojen za socialne zadeve, ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika (83. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je res v izpodbijanem sklepu zapisalo, da je sodišče odločilo, da mora stroške zakonite zastopnice za sprejemanje pisanj plačati tožeča stranka iz založenih sredstev, vendar pa to ne pomeni, da začasna zastopnica tožene stranke ni upravičena tudi do stroškov, katere je le-ta priglasila z dvema vlogama in sicer 21. 11. 2019 in dne 6. 3. 2020.

Sodišče je odvetnici priznalo 160 točk za odgovor na tožbo po 1. točki tar. št. 19 OT v zvezi s 6. alinejo 2. točke tar. št. 18 OT, saj gre v tem primeru za spor o varstvu in vzgoji otroka, nadalje je sodišče odvetnici priznalo 160 točk za narok z dne 21. 11. 2019 po 1. točki tar. št. 20 OT v zvezi s 6. alinejo 2. točke tar. št. 18 OT, saj je iz zapisnika razvidno, da je odvetnica na narok pristopila. Tako je sodišče odvetnici skupaj, pravilno priznalo 320 točk, kar upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR, skupaj z materialnimi stroški in 22 % DDV znaša 238,92 EUR.

Ker tako zakonita zastopnica ni bila upravičena le do stroškov v zvezi s prejemanjem sodnih pisanj, temveč tudi za opravljena opravila, katera je bila dolžna opraviti na podlagi pooblastil, danih jih v sklepu z dne 13. 6. 2019, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, da je priznalo odvetnici – začasni zastopnici vse stroške, priglašene v stroškovnikih z dne 21. 11. 2019 in 6. 3. 2020. Tako v tem delu, sklep sodišča prve stopnje ni obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka.

5. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni odločilo o tem kdo mora te stroške povrniti. Sodišče prve stopnje je namreč s sklepom opr. št. IV P 474/2018 z dne 17. 6. 2020 odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti stroške in nagrado za začasno zastopnico za tožečo stranko ter za stroške objave oklica v Uradnem listu v znesku 256,49 EUR. Iz obrazložitve tega sklepa pa izhaja, da mora skladno s prvim odstavkom 156. člena ZPP stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Skupaj znašajo stroški 256,49 EUR in jih je v roku 15 dni dolžna plačati tožena stranka tožeči stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo. Po pravnomočnosti tega sklepa bo tako tožeča stranka imela izvršilni naslov zoper toženo stranko za povrnitev stroškov, katere je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 12. 3. 2020 odmerilo začasni zastopnici tožene stranke in kateri so se začasno krili iz založenih sredstev s strani tožeče stranke, če je bil sklep z dne 12. 3. 2020 izvršen tudi v točki II. izreka sklepa.

6. Ker je tako odločitev sodišča prve stopnje iz slepa z dne 12. 3. 2020 v zvezi s sklepom opr. št. IV P 474/2018 z dne 17. 6. 2020 materialnopravno pravilna, se je tako izkazalo, da je tožeča stranka le začasno krila te določene stroške pravdnega postopka, ki jih bo po sklepu z dne 17. 6. 2020 in po njegovi pravnomočnosti lahko izterjala od tožene stranke. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

7. Tožeča stranka je sicer kot pritožnica priglasila pritožbene stroške, ker pa s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške v tej zvezi (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).