Appeal dismissed; employment income alone does not prove full ability to repay bankruptcy debts.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's rejection of a debt discharge request. The creditor argued that the debtor's regular salary would allow full repayment of all obligations, but the court found this assertion unsupported by evidence. The court ruled that merely being employed does not guarantee the ability to satisfy all debts, especially given the debtor's lack of other assets and the partial repayment history.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopkih pri stečaju in pri odpustu obveznosti (ZFPPIPP); Zakon o postopkih (ZPP): Employment income alone is insufficient to prove full ability to repay all bankruptcy debts; debt discharge may still be granted if the debtor lacks other assets and cannot satisfy total obligations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Upnik sam nosi pritožbene stroške.
[JEDRO]
Zgolj dejstvo, da je dolžnik zaposlen in prejema plačo, še ne pomeni, da je v celoti sposoben poplačati svoje obveznosti. Upnik niti ne zatrjuje, da bi dolžnik lahko v celoti izpolnil vse svoje obveznosti, pač pa le, da bi lahko izpolnil njegovo terjatev.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 22.9.2020 vložil upnik M. Č.
2. Zoper navedeni sklep se je upnik pritožil, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa (in tega pritožba ne izpodbija), je upnik že drugič vložil ugovor proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila večina njegovih ugovornih navedb že pravnomočno zavrnjena, v ponovnem ugovoru pa se upnik sklicuje na 5. točko 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP, po kateri odpust obveznosti ni dovoljen, če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti. Upnik meni, da bi bil lahko v celoti poplačan glede na dolžnikove prihodke.
5. Sodišče prve stopnje navedbam upnika ni sledilo, saj je ugotovilo, da je bilo dokončno priznanih navadnih terjatev za 41.221,77 EUR, od tega prednostnih terjatev za 3.103,95 EUR. Skladno s sklepom o prvi prednostni razdelitvi z dne 8.11.2016 je bilo izvedeno 100% poplačilo prednostnih terjatev, opravljeni sta bili dve splošni razdelitvi, po katerih je skupna razdelitvena masa znašala 20.400,00 EUR, skupaj torej 23.503,95 EUR. Upnik je do sedaj v tem stečajnem postopku skupaj prejel 10.732,70 EUR. Na podlagi sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 5.10.2015 je bilo stečajnemu dolžniku določeno preizkusno obdobje petih let, ki se izteče dne 5.10.2020. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da stečajno maso predstavljajo samo prejemki, izplačani s strani delodajalca, ki presegajo zneske, določene v 3. odstavku 389. člena ZFPPIPP, saj dolžnik drugega premoženja nima.
6. Kot je bilo pritožniku pojasnjeno že v sklepu Cst 355/2016 z dne 7.6.2016, zgolj dejstvo, da je dolžnik zaposlen in prejema plačo, še ne pomeni, da je v celoti sposoben poplačati svoje obveznosti. Nasprotno razlogovanje bi namreč pomenilo, da pri zaposlenem dolžniku odpust obveznosti nikoli ne bi bil možen, kar pa je v nasprotju z namenom zakona. Z ničemer niso izkazane pritožbene trditve, da obveznosti dolžnika glede na njegovo premoženjsko stanje, predvsem redni mesečni dohodek, omogočajo izpolnitev njegovih celotnih obveznosti. Upravitelj je pojasnil višino terjatev in stečajne mase, izrecno je poudaril, da dolžnik drugega premoženja nima, prav tako, da se v času od leta 2016, ko je sodišče prvič odločalo o ugovoru, okoliščine niso spremenile. Upnik zato ne more uspeti z očitkom sodišču prve stopnje, ki je (pravilno) zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje dolžnika, na podlagi katerega bi upnik šele ugotovil, kakšno je dejansko premoženjsko stanje dolžnika. Odveč so tudi pritožbene špekulacije, koliko obveznosti bi dolžnik v roku nadaljnjih treh let še lahko poplačal, saj upnik niti ne zatrjuje, da bi dolžnik lahko v celoti izpolnil vse svoje obveznosti, pač pa le, da bi lahko izpolnil njegovo terjatev.
7. Upnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
8. Izrek o stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi pritožbene stroške.
Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.