Court dismisses appeal against ban on foreign license use, ruling it distinct from revocation of Slovenian license.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Predmetni postopek je sprva tekel kot postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz podatkov v skupni evidenci kazenskih točk in evidenci izdanih vozniških dovoljenj namreč ni bilo razvidno, da je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja in je Okrajno sodišče na Ptuju štelo, da je imetnik vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Sloveniji. Po dodatnih obsežnih poizvedbah, je bilo ugotovljeno, da je storilec dejansko imetnik tujega vozniškega dovoljenja. Zato je Višje sodišče v Mariboru odločilo, da se pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Odločitev Višjega sodišča v Mariboru ne pomeni pravnomočne odločitve o tem, da storilcu ni mogoče izreči prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Po razveljavitvi sklepa je dejansko sodišče prve stopnje bilo v položaju, ko je še vedno moralo sprejeti odločitev v zvezi z obvestilom ministrstva. Pri tem je Okrajno sodišče na Ptuju pravilno postopalo, ko se je glede na zgornje ugotovitve s sklepom izreklo za nepristojno in je obvestilo Ministrstva za pravosodje odstopilo v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Celju. Navedeno pomeni, da se postopek ni začel znova, temveč se je dejansko nadaljeval pred pristojnim sodiščem. Izdaja izpodbijanega sklepa ne pomeni ponovnega odločanja o isti stvari. Storilcu ni bilo ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, za kar so vsi pogoji izpolnjeni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za obdobje enega leta za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje na dan 27. 11. 2019 (pravilno 10. 11. 2019), ko je storil prekršek, s katerim je kot voznik motornega vozila B kategorije dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, in mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornik, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razloge bistvene kršitve določb postopka o prekršku po 1. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), kar utemeljuje s trditvami, da je bilo ″o storitvi prekrška že odločeno″. Predlaga ustavitev postopka za prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja in povračilo stroškov zastopanja po priglašenem stroškovniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje je bilo storilcu, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja izdanega v Nemčiji, s plačilnim nalogom Medobčinskega redarstva ... z dne 18. 2. 2019, ki je postal pravnomočen 6. 3. 2019, za prekršek storjen 29. 1. 2019, izrečenih 5 kazenskih točk, s sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju z dne 12. 11. 2019, ki je postala pravnomočna 27. 11. 2019, pa za prekršek, ki ga je storil 10. 11. 2019, izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker osmi odstavek 22. člena ZP-1 določa, da sodišče vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, bi prvostopenjsko sodišče storilcu moralo izreči prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za obdobje enega leta za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 10. 11. 2019, saj je tega dne storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Sodišče prve stopnje je pri tem navedlo napačen datum tj. 27. 11. 2019, vendar gre pri tem zgolj za očitno pisno pomoto, ki na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ni vplivala, zaradi česar pritožbeno sodišče v izrek izpodbijanega sklepa ni posegalo.

5. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je storilec že bil v prekrškovnem postopku zaradi odvzema vozniškega dovoljenja po tretjem odstavku 22. člena ZP-1, pri čemer je bil postopek s sklepom Višjega sodišča v Mariboru EPVDp 40/2020 pravnomočno zaključen, ker ni bilo pogojev za odvzem vozniškega dovoljenja (pravilno izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), je pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotovilo, da je predmetni postopek sprva tekel kot postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pred Okrajnim sodiščem na Ptuju, ki je tudi izdalo sklep EPVD 194/2019 z dne 11. 12. 2019, s katerim je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz podatkov v skupni evidenci kazenskih točk in evidenci izdanih vozniških dovoljenj namreč ni bilo razvidno, da je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja in je Okrajno sodišče na Ptuju štelo, da je storilec imetnik vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Sloveniji. Zagovornik je zoper sklep Okrajnega sodišča na Ptuju vložil pritožbo, v kateri je pojasnil, da je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja, izdanega v Nemčiji. Po dodatnih obsežnih poizvedbah pri slovenskih in nemških organih, pristojnih za vodenje evidenc izdanih vozniških dovoljenj (list. št. 30-64 spisa), je bilo ugotovljeno, da je storilec dejansko imetnik tujega vozniškega dovoljenja. Zato je Višje sodišče v Mariboru s sklepom EPVDp 40/2020 z dne 19. 6. 2020 odločilo, da se pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Iz obrazložitve navedenega sklepa jasno izhaja, da je podlaga za tako odločitev bila ugotovitev, da je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja in da zato pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po tretjem odstavku 22. člena ZP-1 niso podani.

6. Povsem jasno je, da imetniku tujega vozniškega dovoljenja ni mogoče izreči prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je pogoj za izrek tega ukrepa veljavno vozniško dovoljenje izdano v Republiki Sloveniji. Vendar taka odločitev Višjega sodišča v Mariboru ne pomeni pravnomočne odločitve o tem, da storilcu ni mogoče izreči prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za obdobje enega leta. Po razveljavitvi sklepa Okrajnega sodišča na Ptuju EPVD 194/2019 je dejansko sodišče prve stopnje bilo v položaju, ko je še vedno moralo sprejeti odločitev v zvezi z obvestilom ministrstva, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, iz katerega izhaja, da je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Pri tem je Okrajno sodišče na Ptuju pravilno postopalo, ko se je glede na zgornje ugotovitve s sklepom EPVD 194/2019 z dne 24. 8. 2020 izreklo za nepristojno in je obvestilo Ministrstva za pravosodje št. 021-120323/2019 z dne 28. 11. 2019 odstopilo v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Celju, saj je na podlagi četrtega odstavka 214. člena ZP-1 za izdajo sklepa o prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju. Navedeno pomeni, da se postopek ni začel znova, temveč se je dejansko nadaljeval pred pristojnim sodiščem. Upoštevajoč navedeno izdaja izpodbijanega sklepa ne pomeni ponovnega odločanja o isti stvari, kot navaja zagovornik v pritožbi. Nenazadnje storilcu ni bilo ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, za kar so vsi pogoji izpolnjeni.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče storilcu na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.