Appeal dismissed because defendant was legally notified of constructive service and late appeal deadline. Defendant argued receipt date but court ruled constructive service applies. Court upheld first instance decision based on statutory service rules.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision, confirming the lower court's rejection of the defendant's late appeal. The defendant argued that the appeal deadline ran from the actual physical receipt of the judgment, claiming the court misled them regarding the service date. The court ruled that the defendant was properly notified of the constructive service fiction and the specific deadline, making the actual receipt date irrelevant for calculating the appeal period.
Legislator headnote
AI generatedZPP 142. člen; 350. člen, 353. člen, 365. člen, 366. člen: When a party is notified of constructive service and the deadline for lifting the document, the appeal period runs from that notification date, not the actual receipt, and the appeal is time-barred if filed after the calculated deadline.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Ker je bil toženec v obvestilu o prispeli sodni pošiljki poučen o fikciji vročitve in opozorjen, da se bo vročitev štela za opravljeno po poteku danega roka za dvig pošiljke, toženčevo stališče, da rok za pritožbo teče od dejanskega prejema pošiljke, ni pravilno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke (v nadaljevanju toženca) z dne 19. 8. 2020 zavrglo.
2. V pravočasni pritožbi zoper sklep toženec trdi, da je bila njegova pritožba pravočasna, ker jo je podal v skladu s pravnim poukom v izpodbijanem sklepu, in sicer v roku osem dni od prejema pisnega odpravka sklepa. Meni, da je sklep prejel takrat, ko ga je fizično prijel v roke, torej na dne 27. 7. 2020, ko je bil puščen v predalčniku. V kolikor bi se štelo, da ga je prejel 24. 7. 2020, ko je bil sklep zaklenjen na pošti in do njega ni imel dostopa, ter se z njim niti še ni mogel seznaniti, bi bila s tem kršena njegova ustavna pravica do pritožbe.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V predmetni zadevi je sodišče izdalo sodbo, ki jo je vročalo tožencu. Ker sodnega pisanja ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti niti naslovniku niti članu gospodinjstva, je vročevalec v toženčevem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo z navedbo dni, v katerem ga mora prevzeti. Pri tem je bil na obvestilu opozorjen, da bo sodišče v primeru, če pisma v danem roku ne bo prevzel, štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka. Toženec pisanja ni prevzel in mu je bilo po poteku danega roka puščeno v predalčniku.
5. Toženec pisanja ni prevzel, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bilo pisanje vročeno s ″fikcijo vročitve″. Po 142. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se šteje, da je pisanje vročeno s ″fikcijo vročitve″, čeprav stranki dejansko ni bilo vročeno. Šteje se, da je pisanje stranki vročeno, ko preteče predpisani rok od trenutka, ko ji je v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko na pošti dvigne pisanje. Vseeno je, kdaj nastopi fikcija vročitve. Lahko nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan 1 . Fikcija vročitve pa ne potrjuje kot resnične samo domneve, da je bilo določeno pisanje vročeno, temveč tudi, da je bil naslovnik z njeno vsebino (in naloženo obveznostjo) seznanjen. Na fikcijo vročitve je stranka opozorjena na obvestilu ovojnice (četrti odstavek 142. člena ZPP, 12. člen Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku).
6. V sodbi, zoper katero je toženec na dne 19. 8. 2020 vložil pritožbo, je bil toženec poučen, da je zoper sodbo dopustna pritožba v roku 8 dni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec v danem roku sodne pošiljke s sodbo ni dvignil in je zato štelo, da je bila vročitev sodbe tožencu opravljena na dne 24. 7. 2020.
7. Trditev toženca, da ga je sodišče prve stopnje zavedlo s pravnim poukom, ker bi naj ga v sodbi poučilo, da pritožbo lahko vloži v roku 8 dni od prejema sodbe, ni pravilna že zato, ker je bil v sodbi dan pravni pouk, ″da je zoper sodbo dopustna pritožba v roku 8 dni″.
8. Ker je bil toženec v obvestilu o prispeli sodni pošiljki poučen o fikciji vročitve in opozorjen, da se bo vročitev štela za opravljeno po poteku danega roka za dvig pošiljke, toženčevo stališče, da rok za pritožbo teče od dejanskega prejema pošiljke, ni pravilno. Dejstvo, kdaj je toženec pošiljko dejansko prejel, za presojo pravočasnosti njegove pritožbe v ugotovljenih okoliščinah namreč sploh ni relevantno.
9. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila vročitev opravljena na dne 24. 7. 2020, ob poteku 15-dnevnega roka, odkar je bilo tožencu puščeno obvestilo v hišnem predalčniku, je zato tudi pravilno zaključilo, da je pritožba, ki je bila vložena na dne 19. 8. 2020, vložena prepozno, saj je bila vložena po poteku 8-dnevnega pritožbenega roka, ki je iztekel na dne 17. 8. 2020.
10. Pritožbeni razlogi tako niso podani, saj se je stališče toženca, da je bila kršena njegova pravica do pritožbe, izkazalo za zmotno. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).
1 Glej načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 14. 1. 2015:″Pri izteku roka iz četrtega odstavka 87. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in četrtega odstavka 142. člena ZPP se določbi drugega odstavka 101. člena ZUP in četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upoštevata.″