Appeal dismissed; plaintiff must pay costs even if third party paid debt before withdrawal. Plaintiff must pay costs even if third party paid debt before withdrawal.

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani stroškovni odločitvi (točka II. izreka) potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Tožnica je tožbo zoper toženca umaknila zaradi poplačila njene izterjevane terjatve, ki pa ga ni opravil toženec. Zato pa ugotovljena situacija ne pomeni izpolnitve pogoja iz prvega odstavka 158. člena ZPP.

Za odločanje po 158. členu ZPP je pravno neodločilno kdo tretji, ki ni toženec, je tožnici izpolnil zahtevek, zaradi česar je ta umaknila tožbo zoper toženca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13. 8. 2020 odločilo, da se postopek ustavi (točka I. izreka) in da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) dolžna v 15 dneh toženi stranki (v nadaljevanju toženec) plačati 689,64 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po izteku 15-dnevnega roka za plačilo, dalje.

2. Tožnica je s pritožbo izpodbijala stroškovno odločitev (odločitev pod točko II. izreka) in zatrjevala, da v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da se njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani odločitvi pod točko II. izreka razveljavi. V pritožbi je navajala, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo o stroških postopka. Ker je bila terjatev tožnice zoper glavnega dolžnika v postopku poenostavljene prisilne poravnave nesporna, tožnica sklepa, da je bil ugovor toženca v predmetnem postopku podan zaradi zavlačevanja. Izterjevana terjatev tožnice je bila 13. 7. 2020 res poplačana, vendar pa ne s strani toženca ali glavnega dolžnika, ampak s strani tretjega. Tožnica je zato 16. 7. 2020 podala umik predloga za izvršbo, kasneje, ko je pridobila soglasje toženca k umiku, pa še 18. 8. 2020 umik tožbe s soglasjem toženca. Z vlogo toženca z dne 7. 8. 2020 ni bila seznanjena. Tožnica tožencu na podlagi 158. člena ZPP ni dolžna povrniti pravdnih stroškov, ker je tožbo umaknila po izpolnitvi zahtevka. Pri tem pa ima to, da je terjatev poravnal tretji, za tožnico povsem enak plačilni učinek kot izpolnitev zahtevka v obravnavani pravdi, zaradi česar je tožnica tožbo umaknila. Toženec je tako dolžan sam kriti svoje stroške, saj je do umika tožbe prišlo zaradi izpolnitve zahtevka.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o stroških sprejelo na podlagi ugotovitve, da je tožnica 16. 7. 2020 tožbo zoper toženca umaknila zaradi poplačila njene izterjevane terjatve, ki pa ga ni opravil toženec. Zato pa ugotovljena situacija ne pomeni izpolnitve pogoja iz prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa kdaj ob umiku tožbe tožnik ni dolžan tožencu povrniti pravdnih stroškov in je tožnica dolžna tožencu povrniti pravdne stroške.

6. Navedeno pravno razlogovanje in odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Pravna teorija 1 in sodna praksa 2 sta se enotno izrekli, da določilo prvega odstavka 158. člena ZPP jasno določa, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Iz takega določila namreč izhaja, da mora tožena stranka, ki je izpolnila zahtevek, povrniti tožeči stranki pravdne stroške, če je ta tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka, če pa zahtevka ni izpolnila tožena stranka, ampak nekdo tretji (npr. solidarni zavezanec skupaj s toženo stranko), potem pa celotna določba prvega odstavka 158. člena ZPP ne pride v upoštev, saj drugi del stavka navedenega odstavka do tožene stranke ni uporabljiv in je mogoče uporabiti le splošno določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške.

7. Ob pravilnem takšnem pravnem razlogovanju je tako za odločanje o pravdnih stroških po 158. členu ZPP pravno neodločilno kdo tretji, ki ni toženec, je tožnici izpolnil zahtevek, zaradi česar je ta umaknila tožbo zoper toženca. Ker pa je sodišče prve stopnje pravdni postopek ustavilo na podlagi tožničinega že 16. 7. 2020 podanega umika tožbe (izjava o umiku tožbe je sicer nepreklicna), v zvezi s katero je za njeno učinkovanje (glede na določila drugega odstavka 188. člena ZPP) pridobilo tudi soglasje toženca in 13. 8. 2020 izdalo tudi izpodbijani sklep, na njegovo pravilnost ne more vplivati tožničina 18. 8. 2020 sodišču ponovno poslana vloga z umikom tožbe.

8. Pritožba tožnice se tako v celoti izkaže kot neutemeljena. Ker se sodišču prve stopnje niso pripetile tudi nobene od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.

1 Nina Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 46 in 47.

2 Glej sklep VS RS II Ips 399/2004.