Appeal allowed; first instance court wrongly ordered witness travel costs before final judgment determination.

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Ker je dokaza z zaslišanjem prič v predmetni zadevi predlagala tožena stranka, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vnaprejšnjo naložitev potnih stroškov prič v plačilo tožeči stranki. Kolikor pa je odločilo, da tožeča stranka v končni posledici krije stroške za prihod prič na narok, pa je taka odločitev glede na določbe 154., 156. in prvega odstavka 163. člena ZPP preuranjena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom Pd 246/2019-33 odločilo, da je tožeča stranka dolžna priči A.A. povrniti stroške prihoda na obravnavo 21. 10. 2020 v višini 35,20 EUR.

2. S sklepom Pd 246/2019-34 je odločilo, da je dolžna tožeča stranka priči B.B. povrniti stroške prihoda na obravnavo 21. 10. 2020 v višini 21,60 EUR.

3. Zoper prvi izpodbijani sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Predlaga njegovo spremembo ter naložitev stroškov priče A.A. v plačilo toženi stranki oziroma podrejeno vrnitev sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo dejansko stanje, posledično pa zmotno uporabilo materialno pravo. Trdi, da obravnava 21. 10. 2020 ob pričetku naroka ni bila preložena iz razlogov na strani tožeče stranke. Zatrjuje kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni obrazloženo, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da je bil narok preložen iz razlogov na strani tožeče stranke, ker izrek sklepa nasprotuje razlogom (v izreku je tožeči stranki naloženo povračilo stroškov 35,20 EUR, v obrazložitvi pa so priči priznani potni stroški za prevoženih 440 km, ki znašajo 21,60 EUR), ter zaradi neobrazložene višine stroškov prihoda na obravnavo. Opozarja na to, da se priči priznajo stroški za najcenejše prevozno sredstvo. Sklicuje se na prvi odstavek 242. člena ZPP in Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Opozarja, da iz zapisnika naroka ne izhaja, da je A.A. pristopil na narok. Priglaša stroške pritožbe.

4. Zoper drugi izpodbijani sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Predlaga njegovo spremembo ter naložitev stroškov priče B.B. v plačilo toženi stranki oziroma podrejeno vrnitev sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo dejansko stanje, posledično pa zmotno uporabilo materialno pravo. Trdi, da obravnava 21. 10. 2020 ob pričetku naroka ni bila preložena iz razlogov na strani tožeče stranke. Zatrjuje kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni obrazloženo, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da je bil narok preložen iz razlogov na strani tožeče stranke ter zaradi neobrazložene višine stroškov prihoda na obravnavo. Opozarja na to, da se priči priznajo stroški za najcenejše prevozno sredstvo. Sklicuje se na prvi odstavek 242. člena ZPP in Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Opozarja, da iz zapisnika naroka ne izhaja, da je B.B. pristopil na narok. Priglaša stroške pritožbe.

5. Pritožbi sta bili vročeni toženi stranki, ki odgovarja na prvo pritožbo, predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje ter naložitev plačila stroškov tožene stranke v plačilo tožeči stranki. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče je izpodbijana sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP).

8. Pritožbi pravilno opozarjata, da stranko bremeni vnaprejšnja obveznost plačila sodnih stroškov, nastalih zaradi izvedbe dokazov, ki jih je sama predlagala, torej tudi stroškov zaradi zaslišanja prič (152. in 153. člen ZPP v povezavi z 242. členom ZPP). O tem, katera stranka krije stroške za prihod prič na narok v končni posledici, se odloča prvenstveno po kriteriju uspeha strank v postopku glede na izid odločitve o glavnem zahtevku (154. člen ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (156. člen ZPP). O povrnitvi stroškov odloči sodišče le na podlagi zahteve stranke, ne pa po uradni dolžnosti (prvi odstavek 163. člena ZPP). Ker je dokaza z zaslišanjem prič A.A. in B.B. v predmetni zadevi predlagala tožena stranka, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vnaprejšnjo naložitev potnih stroškov prič v plačilo tožeči stranki. Kolikor pa je odločilo, da tožeča stranka v končni posledici krije stroške za prihod prič na narok, pa je taka odločitev glede na določbe 154., 156. in prvega odstavka 163. člena ZPP preuranjena. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbama tožeče stranke ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odločiti o priglašenih stroških prič ob upoštevanju določb ZPP po predhodni ugotovitvi relevantnih dejstev za tako odločitev ter jo ustrezno obrazložiti.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.