Appeal dismissed; possession protection upheld as defendant blocked plaintiff's access by changing locks without key handover.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Celju dismissed the defendant's appeal against a first-instance ruling ordering them to restore access to a property. The defendant had changed the locks on a gate, preventing the plaintiff from entering, while failing to provide a key. The court affirmed that the purpose of possession protection is to prevent arbitrary interference and maintain the status quo until ownership is resolved, noting that the plaintiff's possession was valid and the interference unlawful.
Legislator headnote
AI generatedArticles 24 to 36 of the Property Law; Article 426 of the Code of Civil Procedure: The court's task in possession protection proceedings is solely to determine the last possessor and whether possession was disturbed or taken, thereby preventing arbitrary interference and maintaining the current use of the thing until the true legal basis is established.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka je v roku 8 dni dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 335,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.
[JEDRO]
Namen posestnega varstva je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno, do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo podlago za posest. Naloga sodišča v takšnih sporih je tako le ugotovitev, kdo je bil zadnji posestnik stvari ter, ali je bila posest sploh motena oziroma odvzeta.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna namestiti na vrata ograje, ki so na skrajnem desnem južnem delu nepremičnine k.o. .. parc. št. 686/2, ključavnico – obešanko, ki je bila nameščena pred motitvenim dejanjem ali pa izročiti tožeči stranki (v nadaljevanju tožnikom) ključ od sedaj nameščene ključavnice – obešanke in jim omogočiti nemoten dostop do nepremičnine k.o.... parc. št. 683/3 in dela nepremičnine k.o. ... parc. št. 686/2 ter njihovo nadaljnjo uporabo. Toženki je prepovedalo, da v bodoče s takšnimi ali podobnimi motitvenimi dejanji posega v posest tožnikov na nepremičnini parc. št. 686/2 ali na drug način ovira tožnikom dostop ali dovoz prejo južnega skrajno desnega dela nepremičnine parc. št. 686/2. Toženki je še naložilo, da tožnikom povrne pravdne stroške.
2. V pravočasni pritožbi zoper gornji sklep toženka uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.
3. Tožniki se v odgovoru na pritožbo zavzemajo za njeno zavrnitev in priglašajo pritožbene stroške.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Uvodoma uveljavljanega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožba ne konkretizira. Zato je na tako posplošeni očitek moč odgovoriti le, da kakšna od postopkovnih kršitev, na katero pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi po uradni dolžnosti, ni podana (drugi odstavek 350. čelna Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP.
6. Namen posestnega varstva, kot ga opredeljujejo določbe 24. do 36. člena Stvarnopravnega zakonika, je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno, do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo podlago za posest. Naloga sodišča v takšnih sporih je tako le ugotovitev, kdo je bil zadnji posestnik stvari ter, ali je bila posest sploh motena oziroma odvzeta (426. člen ZPP).
7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da so tožniki prosto dostopali do svoje nepremičnine parc. št. 683/3 skozi vrata ograje na nepremičnini parc. št. 686/2, saj se jim za uporabo tega dostopa ni bilo potrebno dogovarjati z lastnikom parc. št. 686/2. Nadalje je ugotovilo, da je toženka zamenjala ključavnico - obešanko na teh vratih ter da po tej zamenjavi tožniki tega (edinega možnega) dostopa niso več mogli uporabljati. Ključ od nove ključavnice – obešanke jim namreč ni bil izročen.
8. S trditvijo, da tožeča stranka ni dokazala dejanske zadnje posesti na spornih nepremičninah ter da motenje ni bilo protipravno, pritožba podaja povsem posplošen lastni dokazni zaključek, s katerim pa pravilnosti ugotovljenih dejstev ni moč omajati.
9. Ker sta ob gornjem materialnopravnem izhodišču pravno odločilni le ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so tožniki imeli posest ter da so bili pri izvajanju te posesti ovirani oziroma onemogočeni, navedbe, s katerimi pritožba izpodbija druge ugotovitve sodišča, niso bistvene.
10. Ker pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).
11. Toženka ni upravičena do povrnitve stroškov, ki so ji nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, ker s pritožbo ni uspela. Mora pa tožnikom, ki so na pritožbo argumentirano odgovorili, povrniti potrebne pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).
12. Potrebni stroški znašajo 335,99 EUR (odmera, temelječa na Odvetniški tarifi, je razvidna iz specificiranega stroškovnika v spisu na listovni številki 82). V kolikor toženka tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnila, je dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s to sodbo določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 13. 12. 2006).