Appeal granted; appeal court remanded case due to lack of reasoning on why forgery bars debt relief.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Vsekakor je treba v primerih, kot je obravnavani (ko gre za pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje ponareditve listin iz 25. poglavja KZ-1), skrbno obrazložiti, zakaj tudi kaznivo dejanje, ki sicer ni uvrščeno v 23. ali 24. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper premoženje ali gospodarstvo), predstavlja kaznivo dejanje, ki je ovira za odpust obveznosti. Pri odločitvi je prav tako pomembna vsebina obsodilne sodbe, iz katere izhajajo znaki kaznivega dejanja, ki so tudi potrebni za pravilno presojo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da odločitev ni pravična. Ponarejanje uradnih dokumentov ni prekršek proti premoženju ali gospodarstvu, temveč zoper pravni promet. Tudi obsodba za ponarejanje registrske tablice ni pravična. V Nemčiji mu je bila odtujena registrska tablica. Pri podjetju, v Nemčiji registriranem za izdelavo registrskih tablic in registracijo osebnih vozil, je zaprosil za izdelavo ukradene tablice in jo je podjetje tudi izdelalo, saj se drugače ne bi smel peljati po Nemčiji domov v Slovenijo. Tu pa mu je policija tablico zasegla in ga predlagala sodišču za prekršek. Zaradi situacije, ko so mu kot samostojnemu podjetniku delavci odnesli vso mesarsko opremo in orodje, je ostal brez vsega, zaradi nesposobnosti plačevanja kredita je bila prodana stanovanjska hiša, zaradi česar je utrpel tudi škodo na zdravju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s 1. točko drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP odpust obveznosti (med drugim) ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.

5. Ali je kazenska sodba pravična oziroma pravilna, v postopku osebnega stečaja ni mogoče razpravljati. Vse ugovore v zvezi s tem bi moral stečajni dolžnik uveljavljati v kazenskem postopku. V postopku osebnega stečaja pa je stečajno sodišče dolžno pravnomočno kazensko obsodbo upoštevati kot pravilno.

6. Stališče sodišča prve stopnje je, da med kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu ne spadajo le kazniva dejanja, ki so uvrščena v 23. in 24. poglavje KZ-1; zapisalo je, da mednje sodijo tudi druga kazniva dejanja, ki so storjena na škodo tujega premoženja, so storjena iz koristoljubnosti in z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi.

7. Dolžnik ima sicer prav, ko navaja, da kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen, ni uvrščeno v poglavji Kazenskega zakonika – KZ-1 z naslovoma Kazniva dejanja zoper premoženje in Kazniva dejanja zoper gospodarstvo, kar je tudi sicer navedlo že sodišče prve stopnje. Pri tem seveda ne gre za prekršek, kot to sam navaja, temveč za kaznivo dejanje, ki ima vsekakor večjo težo kot prekršek, obsojenost za prekršek pa niti ni ovira za odpust obveznosti. Vendar pa se dolžnik moti, da so le ta kazniva dejanja ovira za odpust obveznosti iz drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar je razvidno tudi iz sodne prakse (npr. od novejše sodne prakse sklepi VSL Cst 438/2017, Cst 443/2017, Cst 152/2018, Cst 418/2018, Cst 64/2019 in Cst 186/2019). Vsekakor pa je treba v primerih, kot je obravnavani, skrbno obrazložiti, zakaj tudi kaznivo dejanje, ki sicer ni uvrščeno v 23. ali 24. poglavje KZ-1, predstavlja kaznivo dejanje, ki je ovira za odpust obveznosti. Pri odločitvi je pomembna tudi vsebina obsodilne sodbe, iz katere izhajajo znaki kaznivega dejanja, ki so tudi potrebni za pravilno presojo (tako tudi v sklepu Cst 267/2020).

8. Sodišče prve stopnje pa na to vprašanje ni odgovorilo, izostala je vsaka obrazložitev o tem, zakaj kaznivo dejanje, za katerega je bil dolžnik obsojen, predstavlja táko kaznivo dejanje, ki je ovira za odpust obveznosti. Kaznivo dejanje ponareditve listin je uvrščeno v poglavje o kaznivih dejanjih zoper pravni promet, iz opisa kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojen dolžnik (tretji odstavek 251. člena Kazenskega zakonika – KZ-1) pa ne izhajajo direktno elementi kaznivih dejanj proti premoženju ali gospodarstvu. V skladu z zakonskimi določili pa ni vsaka obsodba, izdana v kazenskem postopku, tudi ovira za odpust obveznosti.

9. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj gre za kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki je višje sodišče ne more samo odpraviti. Treba je izpeljati postopek, v katerem se bo vse to ugotovilo, dolžniku je treba dati tudi možnost izjave. Če bi v obravnavanem primeru višje sodišče prvič samo ugotavljalo potrebna dejstva, pa bi bila dolžniku odvzeta pravica do pritožbe, ki jo višje sodišče v tem primeru ocenjuje za tisto, ki pretehta nad pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.