Appeal granted; lower court dismissed debt relief due to unexamined criminal conviction against property.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Izpodbijani sklep sicer pravilno navaja, da je že ustaljeno stališče sodne prakse, da se določba 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP razlaga tako, da med kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo ne sodijo samo tista kazniva dejanja, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo (23. in 24. poglavje KZ-1), temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo. To pa pomeni, da mora sodišče v vsakem konkretnem primeru presoditi ali gre dejansko za tako kaznivo dejanje. Po ugotovitvah višjega sodišča te presoje sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni napravilo, saj je navedlo le, da gre po njegovem stališču za kaznivo dejanje, ki ima elemente kaznivega dejanja zoper premoženje in gospodarstvo. Te svoje odločitve pa ni z ničemer argumentirano obrazložilo. Na podlagi tako pavšalnega zaključka sodišča prve stopnje in sklicujoč se le na podatke iz kazenske evidence, brez da bi pri tem sploh pridobilo in vpogledalo v kazensko sodbo, s čimer bi ugotovilo okoliščine konkretnega primera in kaznivega dejanja, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, zavrnitve predloga za odpust obveznosti ni mogoče utemeljiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti.

2. Zoper sklep v celoti se pritožuje dolžnik, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Upravitelj na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče je s sklepom z dne 15. 10. 2020 začelo zoper dolžnika postopek odpusta obveznosti, s preizkusno dobo 2 let, ki poteče 15. 10. 2020. Po izteku preizkusnega obdobja je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP preverilo, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP torej, ali je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, in v zvezi s tem, ali so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za izbris obsodbe na podlagi zakonske rehabilitacije. Na podlagi podatkov iz kazenske evidence Ministrstva za pravosodje z dne 15. 10. 2020, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil dolžnik s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju I K .../2020 z dne 9. 7. 2020, ki je postala pravnomočna 18. 7. 2020, spoznan za krivega kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 143/VII-II. členu KZ-1 ter obsojen na pogojno obsodbo šestih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. V izpodbijanem sklepu je nato zavzelo stališče, da ima kaznivo dejanje, za katerega je bil obsojen dolžnik objektivne elemente kaznivega dejanja zoper premoženje in gospodarstvo, zato je predlog dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo.

6. Pritožba ne izpodbija dejstva, da ima dolžnik v kazenski evidenci vpisano obsodbo za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po 143/VII-II. členu KZ-1, trdi le, da pri tem ne gre za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki so uvrščena v 23. in 24. poglavje KZ-1, niti v skupino kaznivih dejanj, ki bi bila tem kaznivim dejanjem podobna, zato ni zakonskih ovir za odpust obveznosti dolžniku.

7. Iz že citirane določbe 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP izhaja, da je ovira za odpust obveznosti kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu. Kaznivo dejanje zloraba osebnih podatkov po 143/VII-II KZ-1, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, je uvrščeno v 16. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine), kjer so objekt kazenskopravnega varstva na človekovih pravicah temelječa prepoved nedovoljene uporabe osebnih podatkov. Izpodbijani sklep sicer pravilno navaja, da je že ustaljeno stališče sodne prakse, da se navedena določba ZFPPIPP razlaga tako, da med kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo ne sodijo samo tista kazniva dejanja, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo (23. in 24. poglavje KZ-1), temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo. To pa pomeni, da mora sodišče v vsakem konkretnem primeru presoditi ali gre dejansko za tako kaznivo dejanje.

8. Po ugotovitvah višjega sodišča pa te presoje sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni napravilo, saj je navedlo le, da gre po njegovem stališču v obravnavanem primeru za kaznivo dejanje, ki ima elemente kaznivega dejanja zoper premoženje in gospodarstvo. Te svoje odločitve pa ni z ničemer argumentirano obrazložilo. Na podlagi tako pavšalnega zaključka sodišča prve stopnje in sklicujoč se le na podatke iz kazenske evidence, brez da bi pri tem sploh pridobilo in vpogledalo v kazensko sodbo, s čimer bi ugotovilo okoliščine konkretnega primera in kaznivega dejanja, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, zavrnitve predloga za odpust obveznosti ni mogoče utemeljiti.

9. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje pridobi sodbo kazenskega sodišča in nato ponovno odloči o predlogu za odpust obveznosti. Če bo po preučitvi sodbe štelo, da je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, naj v razlogih sklepa odgovori tudi na dolžnikove pritožbene trditve in pravna naziranja.