Appeal dismissed as untimely; higher court cannot review first instance decision on provisional order request.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Vsebinska obravnava prepozne pritožbe ni dovoljena. Že pred vložitvijo pritožbe je namreč sklep z dne 30.7.2020 postal pravnomočen. Povedano drugače: višje sodišče na podlagi prepozno vložene pritožbe ne sme presojati, ali je sodišče prve stopnje smelo zavrniti upnikov predlog za izdajo začasne odredbe ali ne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikovo pritožbo z dne 20.8.2020 zoper sklep z dne 30.7.2020.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ) in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30.7.2020 zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe. Upnik je sklep prejel 31.7.2020, pritožbo pa je vložil 20.8.2020. Zato jo je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno, ker je 8 dnevni rok za pritožbo potekel že 10.8.2020.

5. V obravnavani zadevi je upnik sodišču prve stopnje predlagal izdajo začasne odredbe, sodišče je predlog s sklepom z dne 30.7.2020 zavrnilo. Višje sodišče zato ugotavlja, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za zadevo zavarovanja po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki je urejena v tretjem delu ZIZ pod naslovom Zavarovanje.

6. Za te zadeve pa 5. točka tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih – ZS določa, da spadajo med nujne zadeve, v katerih sodišča odločajo tudi v času poletnega poslovanja, in v teh zadevah tudi v tem času procesni roki tečejo. Kaj dolžnik meni s tem, da obravnavana zadeva ni zadeva iz navedenega določila ZS, „pač pa dolžnikova kazen za nekaznovano kršene pravica upniku do poštenega sojenja“, iz pritožbe (ki se ukvarja predvsem z utemeljenostjo predlagane začasne odredbe) ni razvidno. Dejstvo je, da je sodišče odločilo o zahtevi upnika, ki je predlagal izdajo začasne odredbe, in ne o kakšni kazni za dolžnika.

7. Pravočasnost pritožbe je ena od procesnih predpostavk za to, da jo višje sodišče sploh lahko vsebinsko obravnava. Pravica do pritožbe je bila upniku dana, vendar pa je ni uveljavil v zakonskem roku. Iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ izhaja, da pritožbeni rok znaša 8 dni. Ker je upnik sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe prejel 31.7.2020, v takih zadevah pa procesni roki tečejo tudi v času poletnega poslovanja, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pritožbeni rok potekel 10.8.2020 (8.8.2020 je bila sobota). Pritožbo je vložil priporočeno po pošti 20.8.2020, torej prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (343. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Vsebinska obravnava prepozne pritožbe pa ni dovoljena. Že pred vložitvijo pritožbe je namreč sklep z dne 30.7.2020 postal pravnomočen. Povedano drugače: višje sodišče na podlagi prepozno vložene pritožbe ne sme presojati, ali je sodišče prve stopnje smelo zavrniti upnikov predlog za izdajo začasne odredbe ali ne.

9. Izpodbijani sklep je tako pravilen, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep o zavrženju prepozne pritožbe (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).