Supreme Court dismisses appeal against administrative decision for late service of inheritance ruling via spouse.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Vročanje po določbah ZUP se opravlja na območju Republike Slovenije, medtem ko je glede vročanja v tujini potrebno uporabiti predpis, kjer so urejeni mednarodni poštni standardi. Takšno je tudi stališče pravne teorije, ki poudarja, da je edini odstop od vročanja po ZUP mogoč in hkrati nujen, kadar organi vročajo dokumente neposredno naslovnikom v tujino, saj vročevalci zunaj Republike Slovenije niso zavezani ravnati po določbah ZUP. Zato se določba, ki dovoljuje vročanje neposredno osebi v tujino, lahko izvaja samo tako, da se dokument skladno s poštnimi predpisi opremi s takoimenovano mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka), na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Sklada Republike Slovenije za nasledstvo št. ... z dne 23. 3. 2018 (II. točka izreka) in odločilo o stroških (III. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje navedlo, da je bila odločba Sklada Republike Slovenije za nasledstvo tožeči stranki skladno s Svetovno poštno konvencijo pravilno osebno vročena, in sicer tako, da je bila vročena ženi A. A. Pojasnilo je, da tožeča stranka ni navedla razlogov, ki bi opravičevali zamudo, v zvezi s tem pa tudi ni predložila nobenega dokaza. Pavšalna navedba o smrti brata tožeče stranke, brez pojasnil in navedbe okoliščin, zaradi katerih ji je ta dogodek preprečil pravočasno opraviti zamujeno procesno dejanje (vložitev tožbe), ne predstavlja opravičljivega vzroka za zamudo. Glede zavrženja tožbe kot prepozne sodišče prve stopnje navaja, da je bila odločba Sklada Republike Slovenije za nasledstvo tožeči stranki vročena dne 30. 3. 2018, tridesetdnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel dne 30. 4. 2018, zato je bila tožba tožeče stranke, ki je bila vložena priporočeno po pošti dne 1. 6. 2018, prepozna.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnik) s pritožbo izpodbija navedeni sklep sodišča prve stopnje v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je odločbo tožene stranke dne 28. 5. 2018 našel v svojem poštnem nabiralniku. Odločba ni bila vročena njegovi ženi, saj slednja nikoli ni podpisala nobene pošte iz Republike Slovenije, zlasti ne pošiljke, naslovljene na pritožnika in puščene v poštnem nabiralniku. Trdi, da vročitev ni bila opravljena v skladu z mednarodnimi poštnimi standardi, ampak napačno in v nasprotju z zahtevami EKČP. Gre za sodno pošto, ki bi jo bilo potrebno vročiti osebno. Meni, da gre za formalistično zavračanje zahtev ali tožb državljanov Bosne in Hercegovine, s kršitvijo pravice do izjave, ki jo določa 1. člen Protokola št. 1 k EKČP. Dostop do sodišča, kot eden od temeljnih vidikov vladavine prava in poštenega postopka, bi moral biti strankam praktično in učinkovito zagotovljen. Glede kršitve pravice do dostopa do sodišča se sklicuje na zadevo I U 872/2017.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je bila njena odločba pravilno vročena, kar izhaja iz povratnice kot javne listine. Pritožnik za pavšalne trditve, da povratnice ni podpisala njegova žena, ni predložil dokazov. Prereka navedbe o kršitvi pravice do izjave in nedopustnem posegu v pravico do dostopa do sodišča.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona. Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. V drugem odstavku 92. člena ZUP pa je izrecno omogočeno, da se fizičnim in pravnim osebam v tujini vroča neposredno ali po diplomatski poti, razen, če mednarodna pogodba ne določa drugače. 1 Uredba o upravnem poslovanju 2 v 85. členu določa, da se za vročanje v tujino ovojnica za osebno vročanje uporablja, če je takšen način vročanja v skladu z mednarodnimi poštnimi predpisi. Sicer se osebno vročanje v tujino opravlja neposredno z uporabo mednarodnih poštnih predpisov. Vročanje po določbah ZUP se torej opravlja na območju Republike Slovenije, medtem ko je glede vročanja v tujini potrebno uporabiti predpis, kjer so urejeni mednarodni poštni standardi. 3 Takšno je tudi stališče pravne teorije, ki poudarja, je edini odstop od vročanja po ZUP mogoč in hkrati nujen, kadar organi vročajo dokumente neposredno naslovnikom v tujino, saj vročevalci zunaj Republike Slovenije niso zavezani ravnati po določbah ZUP. Zato se določba, ki dovoljuje vročanje neposredno osebi v tujino, lahko izvaja samo tako, da se dokument skladno s poštnimi predpisi opremi s takoimenovano mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR). 4

7. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, so bili glede vsebine in načina vročanja v tujino, skladno z mednarodno pravnimi predpisi 5 , sprejeti Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve 6 , ki v drugem odstavku 20. člena določajo, da se priporočena pisma vročajo naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se vročijo enemu od odraslih članov gospodinjstva 7 ali osebi, pooblaščeni za prevzem pošiljk.

8. Pritožnik zgolj pavšalno in nekonkretizirano navaja, da vročitev ni bila opravljena v skladu z mednarodnimi poštnimi standardi, zato se Vrhovno sodišče do tega ugovora sploh ne more opredeliti. Po presoji Vrhovnega sodišča je bila odločba tožene stranke pravilno vročena pritožniku, in sicer tako, da je bila vročena pritožnikovi ženi, A. A. V izpodbijanem sklepu je izrecno poudarjeno, da iz poštne povratnice izhaja, da je bila odločba tožene stranke dne 30. 3. 2018 vročena pritožnikovi ženi. Po presoji Vrhovnega sodišča je zato zgolj pritožnikova navedba, da slednja ni podpisala nobene poštne povratnice, neprepričljiva in neizkazana ter posledično ne ovrže vsebine vročilnice oziroma ne vzbudi resnega dvoma v njeno pravilnost. Glede na navedeno je vročitev pritožniku dne 30. 3. 2018 na način, da je bila odločba tožene stranke vročena njegovi ženi, kot odrasli članici gospodinjstva, pravilna.

9. Pritožnikova navedba, da je bila opisana vročitev pritožniku opravljena napačno in v nasprotju z zahtevami Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), je prav tako povsem nekonkretizirana in pavšalna. Enako velja za navedbo o domnevnem formalističnem zavračanju tožb državljanov Bosne in Hercegovine in kršitvi pravice do dostopa do sodišča.

10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da gre za sodno pošto, ki bi jo bilo potrebno vročiti osebno. Upravna odločba, ki je bila predmet vročanja, namreč ni sodno pisanje, saj jo je izdal Sklad Republike Slovenije za nasledstvo (ki je po splošnem upravnem postopku odločil o pritožnikovi zahtevi za verifikacijo neizplačanih starih deviznih vlog), in ne sodišče.

11. Vrhovno sodišče zgolj pripominja, da v predmetni zadevi tudi ni pravne podlage za vročanje na podlagi mednarodne pogodbe, in sicer na podlagi Zakona o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah 8 , saj predmetna zadeva, ni ne civilna 9 , niti kazenska 10 .

12. Ker je bila odločba tožene stranke pravilno vročena dne 30. 3. 2018, je posledično pravilna tudi odločitev o zavrženju tožbe kot prepozne.

13. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Iz komentarja k spremembi drugega odstavka 92. člena ZUP (46. člen ZUP-C) izhaja, da je vročanje fizičnim in pravnim osebam v tujini po konzularnih in diplomatskih predstavnikih v praksi povzročalo številne probleme in težave ter dodatno obremenitev predstavništev v tujini. Vse to pa je po nepotrebnem zavlačevalo postopke (Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku – novela c, EVA: 2003-1711-0070, številka: 030-05/2002-2, Ljubljana, 12.02.2004).

2 Objavljena v Uradnem listu RS, št. 9/18 z dne 7. 2. 2018.

3 Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča IV Ips 55/2017 z dne 17. 10. 2017 in sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 25/2016 z dne 23. 3. 2016 in Psp 297/2010 z dne 8. 7. 2010.

4 P. Kovač, M. Remic, J. Stare: Uredba o upravnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in izvedbenimi akti, Ljubljana, Uradni list RS, 2008. Enako tudi v P. Kovač: Vročanje v upravnem postopku (od vročitve upravne odločbe do njene izvršitve), Podjetje in delo 6-7/2008.

5 Zakon o ratifikaciji aktov Svetovne poštne zveze, Uradni list RS, št. 30/2006 z dne 23. 3. 2006.

6 Objavljeni v Uradnem listu RS, št. 31/07 z dne 6. 4. 2007.

7 Odrasli član gospodinjstva je oseba, starejša od 15 let, ki živi z naslovnikom v istem gospodinjstvu (9. odstavek 20. člena Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve).

8 Objavljena v Uradnem listu RS – Mednarodne pogodbe, št. 13/15.

9 Po navedeni mednarodni pogodbi izraz civilna zadeva pomeni tudi gospodarske in družinske zadeve.

10 Po navedeni mednarodni pogodbi izraz kazenska zadeva pomeni kazniva dejanja, gospodarske prestopke in prekrške.