Appeal dismissed; legal representative's chronic illness not a valid excuse for missing court deadline due to lack of suddenness.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Ustavno sodišče je z odločbo Up-184/98 postavilo pogoj za oceno upravičenosti razloga za izostanek z naroka, ta pa je nenadnost in nepredvidljivost bolezni, saj sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost pooblaščenca na naroku oziroma, da preko pooblaščenca vloži ustrezno pravno sredstvo. Še toliko bolj v primerih, ko je stranka pravna oseba, pri kateri pa je pričakovana skrbnost – kot pravilno zaznava sodišče prve stopnje – večja kot pri fizičnih.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zavzelo je stališče, da je pri pravnih osebah pričakovana skrbnost večja kot pri fizičnih in zaključilo, da bolezen zakonitega zastopnika pravne osebe ne more biti upravičeni razlog za zamudo roka pri vložitvi pravnega sredstva.

2. Takšnemu stališču nasprotuje toženec, ki v ugovoru – ta je hkrati tudi pritožba zoper izpodbijani sklep – sodišču očita, da ni po uradni dolžnosti pozvalo osebnega zdravnika k dopolnitvi mnenja ali podaji dodatne obrazložitve o tem, kdaj bo predvidoma zdrav. Meni, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti zaprositi za mnenje ZZZS kot drugostopenjski organ, ki izvaja nadzor nad njegovimi delovnimi sposobnostmi v povezavi z zdravstvenim stanjem. Sodišče bi moralo po uradni dolžnosti preveriti vsa dejstva in dokaze, da bi bilo sojenje pravično. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je treba ugoditi, ker je zamudo povzročila izgorelost, ki je zakoniti zastopnik toženke kljub zadostni skrbnosti ni mogel niti predvideti niti preprečiti. Kronična izčrpanost se je pripetila nenadoma v mesecu juniju 2019. Sedaj je zdrav in nadaljuje tekoče delovne obveznosti. Sodišče pa ni preizkusilo, ali se je pri njem zdravstveno stanje zaradi kronične bolezni v mesecih od julija do decembra 2019 spremenilo. Če sodišče dvomi v pritožnikove trditve, naj po uradni dolžnosti postavi sodnega izvedenca medicinske stroke, ki bo pregledal zdravstveno dokumentacijo.

3. Tožnik v odgovoru na ugovor/pritožbo opozarja na neutemeljenost pritožbenih razlogov in opozarja na izigravanje toženke oziroma njenega zakonitega zastopnika. Predlaga zavrnitev pravnega sredstva oziroma njegovo zavrženje ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določba prvega odstavka 116. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) omogoča stranki, ki je zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje, da ga opravi pozneje, če je za zamudo podan upravičeni razlog. Sodišče torej dovoli vrnitev v prejšnje stanje pod pogojem obstoja upravičenega razloga za zamudo; ta mora nastopiti zaradi nepričakovanega in neodvrnljivega dogodka, ki ga ni zakrivila stranka oziroma ga ni mogoče pripisati njeni neskrbnosti. Poleg tega je treba upravičenost vzroka, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje (116. člen ZPP), presojati strogo, ker gre za izjemo.

6. V skladu z ustaljeno in enotno sodno prakso je lahko zdravstveno stanje stranke upravičen razlog za zamudo roka ali dejanja le, če je nenadno in nepredvidljivo. Iz obvestila ter zdravniškega potrdila pa takšna ugotovitev ne izhaja. Zdravniško potrdilo izkazuje, da ima zakoniti zastopnik precej zdravstvenih težav, ki so privedle do popolne izgorelosti, zato trenutno ne more funkcionirati ne psihično ne fizično, izboljšanja pa se nadejajo čez mesec ali dva.

7. Toženka je sklep o izselitvi iz poslovnih prostorov prejela v juniju 2019. V roku za podajo ugovora zoper sklep je njen zakoniti zastopnik sklep vrnil z obvestilom, da ga iz zdravstvenih razlogov ni sposoben prevzeti in slediti njegovi vsebini, zraven pa je priložil prej navedeno zdravniško potrdilo. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je vložil šele v februarju 2020, zato je glede na določbo tretjega odstavka 117. člena ZPP tudi prepozen. Po šestih mesecih od dneva zamude se namreč ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Dlje časa trajajoča bolezen oziroma celo kronična bolezen, kot pojasnjuje pritožnik, pa ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

8. Ustavno sodišče je z odločbo Up-184/98 postavilo pogoj za oceno upravičenosti razloga za izostanek z naroka, ta pa je nenadnost in nepredvidljivost bolezni, saj sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost pooblaščenca na naroku oziroma, da preko pooblaščenca vloži ustrezno pravno sredstvo. Še toliko bolj v primerih, ko je stranka pravna oseba, pri kateri pa je pričakovana skrbnost – kot pravilno zaznava sodišče prve stopnje – večja kot pri fizičnih 1 .

9. Pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člen ZPP).

10. Pritožnik stroškov postopka ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo. Tožnikov odgovor na pritožbo pa ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imel z njim, nosi sam (154., 155. in 165. člen ZPP).

1 Primerjaj VSL Sklep I Cpg 288/2007, VSL Sklep II Cpg 356/2018, VSL Sklep I Cp 3109/2015, VSL Sklep I Cpg 703/2013, VSL Sklep I Cp 4868/2010.