Appeal dismissed; boundary adjustment claim rejected due to lack of standing between co-owners and third party.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Postopek za ureditev meje poteka med lastnikoma nepremičnin, katerih meja je sporna, zato predlagatelj ne more zahtevati ureditve meje med parcelo nasprotne udeleženke in tretje osebe. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov predlog zaradi pomanjkanja pravovarstvenega interesa zavrglo, je pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagatelja za sodno določitev meje.

2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo predlagatelj. Poudarja, da ni predlagal sodne ureditve meje med parcelami 3114, 1032/2 in 1032/1, saj bi imel nekaj 1.000 EUR stroškov. Občina bi morala mejo urediti z obeh strani. Trditev prejšnjega lastnika, da meja poti ni nikoli potekala tako, kot je urejena v katastru, je nesmiselna, saj ga takrat ni bilo med živimi. B. bo sedaj zemljo dobil brezplačno, mejniki pa so na njegovi parceli. Sporna površina ni bila nikoli plačana in naj jo občina plača ali uredi zamenjavo. V elaboratu je tudi napačen izračun površine parcele 3114, saj je površina tam, kjer so mejniki, daljša in širša kot v katastru. Ne strinja se s plačilom stroškov postopka. Pred sodiščem bi morali biti vsi enaki. Občina ima dobro plačane pravnike, ki bi lahko prišli na narok brez odvetniških stroškov. Prilaga del kupoprodajne pogodbe, izračun površine parcele 3114 ter del elaborata.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pred Območno geodetsko upravo ..., Geodetsko pisarno X, se je na zahtevo Občine X vodil postopek ureditve meje med parcelo 3114, v naravi cesta, in sosednjimi parcelami 1032/1, 1032/2, 1040/4, 3117 in 3119, k. o. Y. Predlagatelj, ki je lastnik parcel 1032/1 in 1032/2, k. o. Y, s predlagano ureditvijo meje ni soglašal, zato je bil pozvan na sprožitev sodnega postopka ureditve meje.

6. Predlagatelj je v svojem predlogu izrazil nesoglasje z urejeno mejo med parcelo 1040/4, k. o. Y, last S. B., in parcelo nasprotne udeleženke 3114, iste k. o., ter predlagal popravo mejnikov. Sodišče prve stopnje ga je s sklepom s 25. 5. 2020 pozvalo k popravi predloga, ker pa ta še vedno ni bil ustrezno oblikovan, predlagatelj pa v postopku nima pooblaščenca, je 14. 9. 2020 opravilo tudi narok. Predlagatelj je kljub ustreznim napotkom sodišča vztrajal, da ne zahteva ureditve meje med parcelama 1032/1 in 1032/2, ki sta njegova last, in parc. 3114, last nasprotne udeleženke, vse k. o. Y, temveč popravo v upravnem postopku določene meje med parcelo 3114 in parc. 1040/4, last tretje osebe.

7. Po določilu 168. v zvezi s 167. členom ZNP-1 postopek za ureditev meje poteka med lastnikoma nepremičnin, katerih meja je sporna. Predlagatelj zato ne more zahtevati ureditve meje med parcelo nasprotne udeleženke in tretje osebe, temveč bi lahko zahteval ureditev le med svojima parcelama 1032/1 in 1032/2 ter parcelo nasprotne udeleženke 3114, vse k. o. Y. Ker tudi v pritožbi izrecno opozarja, da takšne ureditve ne predlaga, saj bi bila zanj predraga, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov predlog zaradi pomanjkanja pravovarstvenega interesa zavrglo, pravilna.

8. Vsak udeleženec v postopku ima pravico, da se zastopa sam ali pa za to pooblasti kvalificiranega zastopnika. Predlagatelj, ki odmeri stroškov konkretizirano ne oporeka, zato ne more uspeti niti s pritožbeno navedbo, da bi občina, ki ima svojo pravno službo, stroške postopka morala kriti sama.

9. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ob tem se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo, saj o predlogu za ureditev meje ni bilo vsebinsko odločeno (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).