Appeal dismissed; poor financial status alone does not prove danger of asset dissipation for interim measures.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Predlagatelj začasne odredbe mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve izkazati subjektivno in konkretno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve konkretne terjatve. Objektivni izkaz slabega finančnega stanja sam po sebi pa ne zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.

Slabo finančno stanje gospodarske družbe samo po sebi še ne predstavlja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve za izročitev zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave, onemogočena ali precej otežena. Tudi pritožbena navedba, da toženka zmanjšuje zaloge, ne izkazuje takšne nevarnosti. Za izročitev enih zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave namreč niso nujne posebej velike zaloge.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne in nedenarne terjatve.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnik in predlaga njegovo razveljavitev in spremembo.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Začasne odredbe so sodne odločbe, katerih namen je zavarovanje tožbenega zahtevka pred izdajo končne odločbe. So torej izjemni ukrepi za varstvo pravice stranke, zato je treba zakonsko predpisane pogoje za njihovo izdajo presojati strogo. Tožnik uveljavlja začasno odredbo tako v zavarovanje denarne terjatve (za plačilo 2.000 EUR) kot v zavarovanje nedenarne terjatve (za izročitev zimskih pnevmatik z alu platišči in namestitev vlečne naprave na vozilo). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je tožnikova terjatev verjetno izkazana, predlog za začasno odredbo pa zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožnik ni izkazal nobene od predpostavk iz 2. odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 1 oziroma obstoja nevarnosti, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev denarne terjatve onemogočena ali precej otežena (2. odstavek 270. člena ZIZ).

6. Pritožnik potrebo po začasnem sodnem varstvu utemeljuje predvsem s sklicevanjem na toženkine finančne težave, v zvezi s čimer v pritožbi predlaga nove dokaze. V pritožbi predlog dodatno utemeljuje še s trditvami o neuspešni vnovčitvi menice 2 in trditvami, da je toženka sklenila pogodbo o prenosu dela dejavnosti 3 , prodala svojo naložbeno nepremičnino in zmanjšuje zaloge. 4

7. Predlagatelj začasne odredbe mora za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve izkazati subjektivno in konkretno delovanje dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve konkretne terjatve. Zaključka, da bi bile finančne težave 5 posledica dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, torej konkretnega delovanja dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve, tožnikove navedbe ne omogočajo. Objektivni izkaz slabega finančnega stanja sam po sebi pa ne zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.

8. Enako velja za pritožbene navedbe da je toženka sklenila pogodbo o prenosu dejavnosti, prodala svojo naložbeno nepremičnino in zmanjšuje zaloge. Zakaj in kako naj bi bila ta ravnanja usmerjena v onemogočanje ali oteževanje uveljavitve tožnikove terjatve za plačilo 2.000 EUR, ta ne pojasni. Vse opisano predstavlja povsem običajna ravnanja poslovnih subjektov na trgu, in ne izkazuje delovanja dolžnika v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve konkretne terjatve.

9. Iste (zgoraj opisane) okoliščine po prepričanju pritožnika utemeljujejo tudi izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve na izročitev dogovorjenih zimskih pnevmatik z alu platišči in namestitev vlečne naprave na vozilo. Slabo finančno stanje gospodarske družbe, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, samo po sebi še ne predstavlja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve za izročitev zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave, onemogočena ali precej otežena. Pritožbena navedba, da toženka zmanjšuje zaloge 6 , tudi ne izkazuje takšne nevarnosti. Za izročitev enih zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave namreč niso nujne posebej velike zaloge. Kako oziroma zakaj naj bi bila uveljavitev terjatve za izročitev zimskih pnevmatik in namestitev vlečne naprave objektivno onemogočena ali precej otežena zaradi sklenitve pogodbe o prenosu dejavnosti in prodaje naložbene nepremičnine, pritožnik ne pojasni, pritožbeno sodišče pa v opisanem ravnanju nevarnosti (posebej ob tem, ko iz trditev samega pritožnika izhaja, da toženka ima zaloge, le manjše) ne vidi.

10. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, uradni preizkus (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pa je pokazal, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, se opredelilo do vseh potrebnih pogojev za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarne in denarne terjatve, pri čemer je svoje stališče jasno obrazložilo in ob tem ni kršilo določb postopka, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. Na preostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za končno odločbo o stroških.

1 Torej: nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

2 Te je prvič podal v vlogi, vloženi na sodišče na dan odprave izpodbijanega sklepa ob 16 uri, tako da jih sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni moglo obravnavati.

3 Pri čemer pa že sam pritožnik pojasni, da se pogodba na vozila znamke X, na katero se nanaša obravnavani tožbeni zahtevek, ne nanaša, ampak se nanaša na dejavnost prodaje in servisa vozil znamke Y ter servisa vozil znamke Z. Pritožbene trditve, da ravnanje tožene stranke kaže na to, da bo ta na prevzemnika prenesla tudi svojo dejavnost prodaje vozil X, predstavljajo z dokazi nepodprto ugibanje pritožnika.

4 Zadnje pritožnik sklepa iz okoliščin, da bo zdaj tožena stranka svojo dejavnost opravljala le v prostorih na L., ne več na M., prostori na L.pa so manjši.

5 Ki jih v postopku pred sodiščem prve stopnje tožnik ni dokazal, v pritožbenem postopku pa v zvezi s tem podaja nove navedbe in predlaga nove dokaze.

6 Ki niti ni dokazana do stopnje verjetnosti, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, gre za tožnikovo z dokazi nepodprto ugibanje.