Appeal dismissed; landlord's failure to rebut tenant's lease termination claim made tenant's defense valid.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Dolžnikova ključna ugovorna trditev, da je utemeljeno odstopil od podnajemne pogodbe in da ni dolžan upniku plačati vtoževane najemnine pomeni, da po njegovem ni dolžan plačati ničesar. Da bi sodišče prve stopnje izvajalo dokaze, se pravi vpogledalo v dokazno listino, in ugotavljalo kdaj je dolžnik odstopil od podnajemne pogodbe in do katerega datuma je dolžan plačati, bi moral upnik odgovoriti na ugovor ter zatrjevati kateri računi so zapadli pred odstopom od podnajemne pogodbe. Ker ni odgovoril, so se po zakonu štele dolžnikove ugovorne trditve za resnične.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru in razveljavilo sklep o izvršbi z dne 6. 11. 2019, razveljavilo opravljena izvršilna dejanja in zavrglo predlog za izvršbo (I. točka izreka). Upniku je naložilo, da mora v roku 8 dni od vročitve sklepa povrniti dolžniku 428,32 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da upnik v postavljenem 8-dnevnem roku, ki se je iztekel 8. 1. 2020, ni podal odgovora na ugovor, sodišče pa je štelo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične. Dodatni razlog za ugoditev ugovoru je trditev dolžnika o utemeljenem odstopu od podnajemne pogodbe. Ker upnik ni nasprotoval trditvi dolžnika, podprti z listino – pisno izjavo o odstopu z dne 3. 12. 2018, jo je štelo za resnično. Bistvena posledica odstopa od pogodbe je prenehanje veljavnosti in s tem obveznosti, ki iz nje izhajajo, obravnavanem primeru plačila najemnine.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je razlog razveljavitve sklepa o izvršbi odstop od podnajemne pogodbe 3. 12. 2018, vendar sodišče ne obrazloži zakaj ne prizna terjatev do tega datuma, torej po računih številka 22/2018, 24/2018 in 2019-001, čeprav je dejstvo, da podnajemne pogodbe, sklenjene za določen čas z notarskim zapisom, ne more razveljaviti oziroma enostransko prekiniti dolžnik, kar ni predmet tega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da je nesporno dejstvo, ki ga je moralo pri odločitvi šteti sodišče prve stopnje, da je ugovor utemeljen na podlagi domneve resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb, ki jim upnik ni nasprotoval. Ključne so navedbe, da ni prejel računov, ki jih je upnik priložil v predlogu za izvršbo, da je utemeljeno odstopil od podnajemne pogodbe ter da upniku ne dolguje ničesar.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ugovor dolžnika z listinskimi dokazi poslalo v odgovor upniku in ga opozorilo na posledice opustitve odgovora na ugovor iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, da mu je bil poziv vročen s fikcijo 31. 12. 2019, 3. 1. 2020 pa mu je bil puščen v hišnem predalčniku, da upnik v postavljenem 8-dnevnem roku, ki se je iztekel 8. 1. 2020, ni podal odgovora na ugovor (3. točka obrazložitve sklepa). Teh odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje upnik ne izpodbija. Prvi odstavek 58. člena ZIZ določa za primer, če upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodišče odloči o ugovoru. Pri tem šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.

6. Nadalje je sodišče prve stopnje povzelo ključne ugovorne trditve dolžnika, med temi, da je utemeljeno odstopil od podnajemne pogodbe, da iz tega razloga ni dolžan upniku plačati vtoževane najemnine, kar je dokazno podprl z listino - pisno izjavo o odstopu z dne 3. 12. 2018 (2. in 5. točka obrazložitve sklepa). Tudi tem povzemanjem upnik ne nasprotuje oziroma jim posredno pritrjuje, ko se sklicuje na odstop od podnajemne pogodbe z dne 3. 12. 2018. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval pravno odločilna dejstva, ki preprečujejo izvršbo po prvem odstavku 55. člena ZIZ, in je zanje priložil dokaze. Zato je bil ugovor obrazložen, kot določa drugi odstavek 53. člena ZIZ. Upnik v pritožbi tega ne zanika in sodišče prve stopnje je pravilno vročalo ugovor v odgovor upniku v skladu s 57. členom ZIZ.

7. Dolžnikova ključna ugovorna trditev, da je utemeljeno odstopil od podnajemne pogodbe in da ni dolžan upniku plačati vtoževane najemnine pomeni, da po njegovem ni dolžan plačati ničesar. Da bi sodišče prve stopnje izvajalo dokaze, se pravi vpogledalo v dokazno listino, in ugotavljalo kdaj je dolžnik odstopil od podnajemne pogodbe in do katerega datuma je dolžan plačati, bi moral upnik odgovoriti na ugovor ter zatrjevati kateri računi so zapadli pred odstopom od podnajemne pogodbe. Ker ni odgovoril, so se po zakonu štele dolžnikove ugovorne trditve za resnične. V dejanskih okoliščinah te zadeve upnik neutemeljeno navaja, da sodišče ni obrazložilo zakaj mu ni priznalo terjatev do datuma 3. 12. 2018 oziroma do odstopa od podnajemne pogodbe po računih št. 22/2018, 24/2018 in 2019-001. Vsebinske pritožbene navedbe v zvezi s tem so pritožbene novote in ker upnik ni pojasnil zakaj jih ne bi mogel podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo ugovoru dolžnika. Ker je bil ta utemeljen iz razloga odstopa od podnajemne pogodbe, niso pomembne ugotovitve sodišča prve stopnje o prejemu računov in njihovi zapadlosti kot dodatnem pogoju v podnajemni pogodbi (4. točka obrazložitve sklepa), posledično niso pomembne pritožbene navedbe o tem.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

11. Tudi dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).