Appeal partially allowed: Defendant's court fee obligation reduced to one-third for default judgment, but not for interim order request.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially granted the defendant's appeal, reducing the court fee for the default judgment to 247 EUR while rejecting the reduction for the interim order request. The defendant argued that the first-instance court failed to inform them of the plaintiff's tax exemption, violating constitutional rights, and that fees should be lower for default judgments. The court held that the defendant is liable for the plaintiff's full fee amount but must pay only one-third of that sum for default judgments, while no statutory basis exists for fee reduction in interim order proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZST-1 15. člen; 16. člen: In proceedings concluding with a default judgment, the defendant's court fee obligation is limited to one-third of the amount the plaintiff would have paid had they not been exempted.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča spremeni tako, da se znesek 741 EUR v prvi alineji izreka nadomesti z zneskom 247 EUR.
II. V ostalem delu se pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
III. Tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Po tar. št. 1112 ZST-1 se v primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo sodna taksa, določena v tarifni številki 1111, zniža na 1,0 količnika za odmero takse po 16. členu ZST-1. Ker je toženec dolžan po 15. členu ZST-1 plačati sodno takso v višini, kot bi jo bila dolžna plačati tožnica, če ne bi bila oproščena, tudi njegova obveznost znaša tretjino od zneska, navedenega v izpodbijanem sklepu, tj. 247 EUR.
V zakonu ni podlage za znižanje plačila sodne takse za postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe. Po tarifni številki 4012 se za predlog za zavarovanje po Zakonu o izvršbi in zavarovanju plača sodna taksa v višini 30 EUR.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je toženec dolžan v 15 dneh plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 741 EUR in za predlog za izdajo začasne odredbe v višini 30 EUR.
2. Toženec v pritožbi predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in izdajo plačilnega naloga, ki bo skladen z določbami Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).
Toženec ni mogel vedeti, da je tožnica oproščena plačila sodnih taks, sodišče pa jo s tem dejstvom ob vročitvi tožbe ni seznanilo. Gre za dodaten in predviden strošek, ki bi lahko vplival na njegovo odločitev za pripoznavo zahtevka. Morda bi ocenil, da je riziko uspeha manjši in bi se spustil v pravdo. Ravnanje sodišča je bilo v nasprotju z 22. členom Ustave.
Po tarifni številki 1111 se v primeru zaključka postopka s sodbo na podlagi pripoznave taksa zniža na tretjino odmerjene sodne takse. Če bi bila sodna taksa že plačana, bi tožnica lahko zahtevala vračilo v višini dveh tretjin plačanega zneska. Enako velja za predlog za izdajo začasne odredbe. Pred opravo procesnih dejanj sodišča, ki bi se nanašalo na ta predlog, je namreč pripoznal zahtevek.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Odločitev o obveznosti plačila sodne takse temelji na drugem odstavku 15. člena ZST-1, po katerem mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, plačati njen nasprotnik. Tej obveznosti se pritožnik ne more upreti s sklicevanjem na svoje nepoznavanje določbe niti s sklicevanjem na dolžnost sodišča, da ga opozori na obstoj taksne obveznosti. Kršitev 22. člena Ustave ni podana že iz razloga, ker je zakonska ureditev nedvoumna in ker je toženec ob podaji izjave o pripoznavi zahtevka imel kvalificirano pravno pomoč.
5. Za obstoj obveznosti ni pomemben niti njen morebiten vpliv na izjavo o pripoznavi zahtevka. Sodba na podlagi pripoznave je namreč pravnomočna.
6. Utemeljeno je pritožbeno stališče o nižji taksni obveznosti za postopek na prvi stopnji. Po tar. št. 1112 ZST-1 se v primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo sodna taksa, določena v tarifni številki 1111, zniža na 1,0 količnika za odmero takse po 16. členu ZST-1. Ker je toženec dolžan po 15. členu ZST-1 plačati sodno takso v višini, kot bi jo bila dolžna plačati tožnica, če ne bi bila oproščena, tudi njegova obveznost znaša tretjino od zneska, navedenega v izpodbijanem sklepu, tj. 247 EUR.
7. V zakonu pa ni podlage za znižanje plačila sodne takse za postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe. Po tarifni številki 4012 se za predlog za zavarovanje po Zakonu o izvršbi in zavarovanju plača sodna taksa v višini 30 EUR.
8. Po navedenem je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi delno ugodilo o zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v prvi alineji spremenilo tako, da se znesek 741 EUR nadomesti z zneskom 247 EUR, v ostalem delu pa pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah). Glede na pritožnikov predlog za izdajo novega plačilnega naloga pritožbeno sodišče dodaja, da rok za plačilo takse teče od vročitve tega sklepa, vsi podatki, potrebni za plačilo, pa so navedeni v izpodbijanem sklepu.
9. Niti ZST-1 niti ZPP, ki se smiselno uporablja v tem postopku, ne daje podlage pritožnikovi zahtevi za povrnitev njegovih stroškov pritožbenega postopka v breme državnega proračuna.