Supreme Court allows review regarding correct application of material law on state scholarship return obligations.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of the second-instance court's decision on the return of state scholarships. The applicant argued that lower courts misapplied the Student Scholarship Act and regulations regarding study completion deadlines and retroactive revocation. The court permitted the review specifically to examine whether the material law was correctly applied, while noting it would not address procedural violations at this stage.
Legislator headnote
AI generatedPeti odstavek 99. člena ZŠtip-1; druga alineja 92. člena ZŠtip-1; drugi odstavek 9. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij: Revizija se dopusti, če se dvomí o pravilni uporabi materialnega prava glede obveznosti vrnitve štipendije in pogojev za njen zaključek.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašaja, ali sta sodišči druge in prve stopnje z odločitvijo o (delni) odpravi odločb o dolžnosti vrnitve državne štipendije pravilno uporabili materialno pravo.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašaja, ali sta sodišči druge in prve stopnje z odločitvijo o (delni) odpravi odločb o dolžnosti vrnitve državne štipendije pravilno uporabili materialno pravo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je odpravilo 1. točko dokončne odločbe toženke z dne 18. 6. 2019 in 2. točko izreka odločbe Centra za socialno delo Nova Gorica z dne 5. 4. 2018. Zavrnilo pa je zahtevek v delu, da se odpravi dokončna odločba toženke z dne 18. 6. 2019 v 2. točki in odločba Centra za centra za socialno delo Nova Gorica z dne 5. 4. 2018 v 1., 3. in 4. točki izreka.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem postavlja naslednja vprašanja:
‒ ali sta sodišči pravilno uporabili določbo petega odstavka 99. člena ZŠtip-1 v povezavi z drugo alinejo 92. člena ZŠtip-1 in drugim odstavkom 9. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij;
‒ ali je namen štipendiranja dosežen, če štipendist zaključi s študijem po roku, določenem v drugi alineji 92. člena ZŠtip-1 v povezavi z drugim odstavkom 9. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij;
‒ ali je pogoj „uspešno zaključi izobraževanje“ lahko časovno neopredeljen glede na dikcijo druge alineje 92. člena ZŠtip-1 v povezavi z drugim odstavkom 9. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij;
‒ ali mora štipendist vrniti prejeto štipendijo za zaključni letnik izobraževalnega programa, če izobraževanje zaključi po roku, določenem v drugi alineji 92. člena ZŠtip-1 v povezavi z drugim odstavkom 9. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij, pa za to ne obstajajo opravičljivi razlogi;
‒ ali se pri odločanju o pritožbi v upravnem postopku lahko odloča na podlagi dejstev in dokazov, ki v času odločanja na prvi stopnji še niso obstajali;
‒ kakšna je pravna narava roka iz drugega odstavka 9. člena Pravilnika v povezavi z drugo alinejo 92. člena Zštip-1;
‒ ali je v predmetni zadevi obstajala pravna podlaga za odpravo odločbe o dodelitvi štipendije z učinkom za nazaj – ex tunc;
‒ ali je potrebno v izreku odločbe o dodelitvi državne štipendije določiti rok za zaključek študija;
‒ ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je zavzelo stališče, da je pravno relevantno vprašanje vzroka prekoračenega roka za zaključek študijskih obveznosti oziroma okoliščine, zaradi katerih je do preteka tega roka prišlo, pa se do tega vprašanja v sodbi ni opredelilo.
Med drugim se sklicuje na peti odstavek 99. člena ZŠtip, ki določa obveznost vrnitve štipendije v roku, ki ga dodatno konkretizira Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij. Navaja, da razlaga sodišča pomeni, da ni relevantno, kdaj štipendist zaključi izobraževanje, le da ga zaključi; meni, da tudi dejstvo, da je tožnik izobraževanje zaključil pred izdajo dokončne odločbe, ne more vplivati na pravico do vračila prejetih zneskov štipendije. Poleg tega pritožnik ne more uveljavljati razlogov, ki v času odločanja na prvi stopnji niso obstajali. Nadalje navaja, da se praksa sodišč razlikuje od prakse toženke in centrov za socialno delo in da odprava odločbe o dodelitvi štipendije za nazaj nima pravne podlage. S tem v zvezi se sklicuje na ZŠtip in ZUPJS. Sodišču druge stopnje očita tudi bistveno kršitev določb postopka zaradi opredelitve, da bi tožnik moral biti opozorjen na zaključek študija v izreku odločbe, in zato ker je sodišče najprej zavzelo stališče, da je pravno relevantno vprašanje vzroka prekoračitve roka za zaključek študijskih obveznosti, v nadaljevanju pa se do tega sploh ni opredelilo.
4. Predlog je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče v skladu z 367.a členom ZPP ugotavlja utemeljenost predloga v zvezi z materialnopravnim-i vprašanjem-ji dolžnosti vrnitve štipendije, ne pa glede očitkov o bistvenih kršitvah določb postopka. Zato je v tem obsegu oziroma glede vprašanja, ki je oblikovano v izreku tega sklepa, revizijo dopustilo.
6. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.