Appeal dismissed; default judgment upheld because facts not raised in first instance cannot be contested on appeal.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Ker v postopku ni podanega odgovora na tožbo, je zamudno sodbo dopustno izpodbijati zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Če toženka dejanskih okoliščin ni zatrjevala v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, jih več ne more v pritožbenem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je razsodilo, da je toženka dolžna tožnici plačati 2.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2018 dalje (I. točka izreka) ter ji naložilo, da je tožnici dolžna povrniti pravdne stroške v znesku 298,66 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper zamudno sodbo se pritožuje toženka in v laični pritožbi potrjuje, da je od tožnice 3. 3. 2016 prejela posojilo v višini 2.500 EUR in sicer 1.000 švicarskih frankov in trikrat po 500 EUR. Posojilo je bilo dano za dve leti brezobrestno. Ne drži pa, da posojilo ni bilo vrnjeno, saj ga je toženka tožnici vrnila v letu 2017 v štirih delih, in sicer v septembru 2017 1.000 švicarskih frankov, v oktobru istega leta dvakrat po 500 EUR in še 500 EUR v novembru istega leta. Obrazloži, da sta bili s tožnico prijateljici, ter da ji je ona kot diplomirana psihologinja pomagala urejati razmere pred nasilnim možem. Navaja tudi, da je prejela poziv za vračilo posojila od tožničinega odvetnika, potem še od sodišča. Kmalu zatem je spoznala S. R., ki je tožničina soseda in ki je tožnici pomagala pri pisanju tožbe. Takrat naj bi tožnica S. R. priznala, da ji je toženka ves denar že vrnila, ampak, da nista ničesar zapisali. Toženka v pritožbi predlaga, naj sodišče pokliče pričo S. R., da bo vse povedala, potem pa naj tožbo proti njej kot neutemeljeno zavrne.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo izdalo, ker je ugotovilo, da so podani vsi štirje pogoji po 318. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tudi po oceni pritožbenega sodišča so navedeni pogoji podani, odločitev je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu, pri tem pa sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožba pa drugih postopkovnih kršitev ne zatrjuje.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica tožbo prejela, nanjo pa ni odgovorila. Po 318. členu ZPP sodišče izda zamudno sodbo, s katero ugodi zahtevku pod pogoji, določenimi v tem členu, v primeru, ko tožena stranka na tožbo ne odgovori, torej je pasivna. Zato se šteje, da s tožbenimi trditvami soglaša. Ker v postopku ni podanega odgovora na tožbo, je logično, da je zamudno sodbo dopustno izpodbijati zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Če toženka dejanskih okoliščin ni zatrjevala v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, jih več ne more v pritožbenem postopku. Na navedeno omejitev (drugi odstavek 338. člena ZPP) je bila toženka v pravnem pouku opozorjena. Ker so vse pritožbene navedbe podane v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (saj naj bi toženka posojilo vrnila, kar bi lahko potrdila priča S. R.), so nedopustne, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).