Appeal dismissed; lease terminated for non-payment; tenant must remove billboard and pay costs.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the tenant's appeal, upholding the first-instance judgment that terminated the lease due to unpaid rent. The tenant argued a verbal agreement existed for three installments, but the court found no evidence of such a contract despite the tenant's transfer of partial payments. Consequently, the court ruled the lease was validly ended, requiring the tenant to remove the billboard and cover the appellant's legal costs.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku pri civilnih pravnih sporih (ZPP); pravna ugovorila v pritožbenem postopku so neustojna, če sodišče prve stopnje ni napak našlo in pritožbeni navedbi ne zbudijo dvoma.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Toženka mora tožniku v 15 dneh povrniti 372 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.
[JEDRO]
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila najemna pogodba med strankama iz l. 2009 za tožnikovo zemljišče, na katerem je imela toženka reklamni pano, pravilno in učinkovito odpovedana po tem, ko jo je tožnik s pisnim opominom pozval k plačilu dveh zapadlih in neplačanih najemnin, ki jih toženka tudi v dodatnem roku ni plačala. Pritožbene navedbe v navedene odločilne ugotovitve ne zbujajo dvoma.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna s tožnikovega zemljišča parc. 421/1 k. o. ... odstraniti dvostranski reklamni pano dimenzij 4 x 3 m skupaj z vsemi inštalacijami ter zemljišče v prvotnem stanju prosto oseb in stvari izročiti tožniku. Obenem je toženki naložilo tudi povračilo tožnikovih pravdnih stroškov. Tako je sodišče odločilo, ker je ugotovilo, da je bila najemna pogodba zaradi neplačevanja najemnine odpovedana, zato toženka nima več pravnega naslova za uporabo predmetne nepremičnine.
2. Zoper sodbo se toženka pritožuje, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, konkretnega predloga pa ne podaja. Očita, da sodišče ni upoštevalo dogovora med strankama, da se v 30 dnevnem roku poravnajo 3 najemnine. 18. 4. 2019 se je namreč odzvala na poziv tožnikove pooblaščenke in se dogovorila za 3 polovične obroke najemnine v 30 dneh, kar bi bilo nelogično, da bi plačala, če tak dogovor ne bi obstajal. Tretji polovični obrok je zapadel 30. 4. 2019, 15. 5. 2019 pa je toženka nakazala tri polovične obroke. Dne 13. 5. 2019 je prejela dopis tožnikove pooblaščenke z dne 6. 5. 2019 in jo takoj opozorila na dogovor, ta pa ji je zagotovila, naj dopis šteje za brezpredmeten. Ker bi se morala v pravdi uspešno obraniti, meni, da tudi pravdnih stroškov ne dolguje.
3. Tožnik je na pritožbo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev ter opredelil svoje pritožbene stroške.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila najemna pogodba med strankama iz l. 2009 za tožnikovo zemljišče, na katerem je imela toženka reklamni pano, pravilno in učinkovito odpovedana z dopisom, ki ga je toženka prejela 13. 5. 2019 po tem, ko jo je tožnik s pisnim opominom 8. 4. 2018 pozval k plačilu dveh zapadlih in neplačanih najemnin iz l. 2018, ki jih toženka tudi v dodatnem roku do 3. 5. 2019 ni plačala. Pritožbene navedbe v navedene odločilne ugotovitve ne zbujajo dvoma.
6. Toženka z ničemer ne dokazuje svojih trditev, da se je s tožnikovo pooblaščenko dogovorila drugače. Zgolj „logika“, da sicer ne bi nakazala 15. 5. 2019 treh polovičnih obrokov najemnin, njenih trditev ne podpira. Sodišče prve stopnje teh ni prezrlo, vendar je sprejelo izpovedbo tožnikove pooblaščenke kot priče ter tožnika, da kljub toženkinem nakazilu 705 EUR, ki se je nesporno dogodilo po datumu veljavne odpovedi pogodbe, med strankama ni prišlo do soglasja o čem drugem. Pritožbene trditve tega ne uspejo izpodbiti.
7. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo nobenih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).
8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; pritožnica, ki s pritožbo ni uspela, mora tožniku povrniti potrebne pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP), in sicer 372 EUR (priglašenih 500 točk po veljavni Odvetniški tarifi za odgovor na pravno sredstvo, povečano za 2 % pavšalnih materialnih stroškov in 22 % DDV). Priznane stroške mora toženka tožniku plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).