Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 1820/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.1820.2020 AI generated

Appeal allowed; appeal court quashed first instance ruling on costs due to failure to address forced eviction claims.

Case Number VSL Sklep I Cp 1820/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal court granted the appeal, quashing the first instance decision regarding legal costs and remanding the case for a new trial. The appellant argued that the tenant was forced to vacate due to the plaintiff's power outage, which should have been considered for cost allocation under ZPP § 158(1). The court ruled that the lower court failed to address these specific claims about forced eviction, making its conclusion on voluntary performance legally flawed.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 158(1); ZPP 337(1): The court must explicitly address claims of forced eviction to determine if performance was voluntary; failure to do so renders the cost decision flawed and requires remand.

Keywords

AI generated
forced eviction legal costs voluntary performance power outage remand for retrial ZPP 158 procedural error

Cited Legislation

AI generated
ZPP 158(1)
ZPP 337(1)
ZPP 165(3)
ZPP 365(3)

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Izpolnitev zahtevka kot razlog za umik tožbe in pravna predpostavka za prisojo pravdnih stroškov tožniku (prvi odstavek 158. člena ZPP) predpostavlja, da je toženec prostovoljno izpolnil tožbeni zahtevek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan tožniku v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 798,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da je tožnik tisti, ki je njemu dolžan povrniti stroške postopka, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je bil tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen. Tožnik je zahteval njegovo izselitev na podlagi 111.

člena Stanovanjskega zakona (SZ-1), pri čemer z zahtevkom ne bi bil uspešen. Toženec je namreč v prostorih bival na podlagi veljavne najemne pogodbe sklenjene z družbo A. d. o. o. kot lastnikom nepremičnine do ½. Najemno pogodbo je sklenil zgolj za del, ki je med zemljiškoknjižnima lastnikoma (navedeno družbo in tožnikom) z dejansko uporabo v naravi že razdeljen. Če je tožnik s tožbo zahteval ugotovitev neveljavnosti najemne pogodbe, bi moral s tožbo zajeti obe pogodbeni stranki, ki sta nujna in enotna sospornika. Tožba tako niti ni bila vložena zoper pravo stranko.

Poleg tega je za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov bistveno, da se je bil toženec prisiljen izseliti iz najetih prostorov, saj je tožnik dosegel odklop električne energije celotnega objekta. Tožnik je od meseca avgusta 2019 opustil plačevanje položnic električne energije izstavljenih na njegovo ime, zaradi česar je dne 14. 1. 2020 prišlo do izklopa električne energije. Kljub pozivom solastnika tožnik ni omogočil ponovnega priklopa električne energije, zato je toženec vložil tožbo zaradi motenja posesti in predlog za izdajo začasne odredbe, ki mu je bilo ugodeno.

Tudi začasne odredbe tožnik ni upošteval in ker stanovanjski objekt brez električne energije ni primeren za bivanje in uporabo, se je bil toženec z družino prisiljen izseliti. Sodišče se do teh njegovih navedb v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Zaključilo pa je, da sploh ni zatrjeval uporabe sile, zvijače ipd. Tožnik je s posredno silo preko izklopa elektrike dosegel izselitev toženca, ki se je bil torej prisiljen (to je s silo, pritiskom) izseliti. Poleg tega tožnik tožbe ni umaknil takoj po (prisilni) izpolnitvi zahtevka. Toženec se je iz nepremičnine izselil 29. 2. 2020.

Tožnik v istem objektu tudi biva in je bil tako z njegovo izselitvijo seznanjen že 29. 2. 2020 in ne šele 19. 3. 2020. Ni torej mogoče govoriti, da je tožbo umaknil takoj.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik je zoper toženca vložil tožbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine. Dne 2. 4. 2020 je tožbo umaknil. Toženec je z umikom soglašal, priglasil pa stroške postopka. S sklepom z dne 8. 6. 2020 je sodišče prve stopnje v posledici postopek ustavilo, z izpodbijanim sklepom pa odločilo, da je toženec tisti, ki je tožniku dolžan povrniti stroške postopka (prvi odstavek 158. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Odločitev je preuranjena in je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.

6. Stroškovna odločitev v primeru umika tožbe ni odvisna od utemeljenosti ali neutemeljenosti zahtevka. Če glavnega zahtevka ni več, ni mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti. Pravna teorija in sodna praksa sta o tem vprašanju skladni. V tem obsegu so zato pritožbene navedbe neutemeljene.

7. V vlogi z dne 4. 6. 2020 je toženec privolil v umik tožbe, zahteval pa je povrnitev pravdnih stroškov, ker naj bi bil v izpolnitev tožbenega zahtevka prisiljen zaradi ravnanja tožnika. Da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka, toženec ni zatrjeval. Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 337. člena ZPP so zato tovrstne pritožbene navedbe kot nove navedbe, prepozne in jih pri odločitvi ni mogoče upoštevati.

8. Preuranjen pa je zaključek sodišča prve stopnje, da toženec ni trdil in ne dokazoval „da se je bil iz hiše prisiljen izseliti v posledici uporabe (fizične) sile, zvijače ipd.“, ne da bi se pri tem opredelilo do tovrstnih toženčevih konkretnih trditev v vlogi z dne 4. 6. 2020 o tem, da se je bil iz nepremičnine prisiljen izseliti zaradi ravnanja tožnika. Izpolnitev zahtevka kot razlog za umik tožbe in pravna predpostavka za prisojo pravdnih stroškov tožniku (prvi odstavek 158. člena ZPP) predpostavlja, da je toženec prostovoljno izpolnil tožbeni zahtevek. 1 Po mnenju pritožbenega sodišča ni bistveno ali se je bil toženec prisiljen izseliti zaradi neposredne fizične prisile nasprotne stranke (npr. zamenjave ključavnice kot v zadevi I Cp 1437/2014) ali bolj neposredne kot zatrjevano v konkretnem primeru, zaradi izklopa elektrike (če to onemogoča normalno uporabo nepremičnine).

9. Do tovrstnih (relevantnih) trditev toženca se sodišče prve stopnje ni opredelilo in je v posledici preuranjeno zaključilo, da ustreznih trditev v tej smeri toženec ni podal (in ne dokazoval).

10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje pred ponovno odločitvijo, toženca seznaniti tudi z vlogo tožnika z dne 15. 6. 2020 (list. št. 58), ki je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo, saj je sklep izdalo predno je dalo tožniku možnost, da na zahtevo toženca za povrnitev stroškov odgovori in v kateri tožnik zanika svojo odgovornost za izklop elektrike, ter na podlagi trditev in dokazov obeh pravdnih strank 2 (po potrebi tudi dodatnih) v zadevi ponovno odločiti.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 primerjaj sklepa VSL I Cp 1437/2014 in I Cp 2/2015

2 pravica do izjave v postopku