Small claims appeal dismissed; defendant liable for services ordered in own name despite lack of condominium manager authority.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo, da je za sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami v imenu in za račun etažnih lastnikov pooblaščen upravnik. Toženec naročila storitve v imenu etažnih lastnikov res ni mogel podati, saj ni imel pooblastila, a ga je podal v svojem imenu in za svoj račun, zato mora opravljeno storitev tudi poravnati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi tako, da je toženec tožnici dolžan plačati 93,62 EUR glavnice z zamudnimi obrestmi od 13. 3. 2016, izvršilne stroške v višini 74 EUR z zamudnimi obrestmi od 22. 3. 2017 (I. točka izreka) in nadaljnje pravdne stroške v višini 10 EUR z zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka (II. točka izreka).

2. Toženec sodbo izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V bistvenem navaja, da sodišče prve stopnje ni uporabilo pravilnega pravnega temelja ter našteva predpise in pravilnike, ki bi jih moralo uporabiti. Nadalje navaja, da ni bil naročnik opravljene storitve, saj bi to za vse etažne lastnike lahko storil le upravnik. Toženec je naročil čiščenje odtoka v lastni kopalnici, ta storitev pa ni bila opravljena. Navaja tudi, da delovni nalog ni pravna podlaga za izstavitev računa, podrejeno pa, da ga lahko bremeni le strošek po njegovem lastniškem deležu. Predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo zahtevka, podredno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je sodbo dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

5. Očitek o zmotni uporabi materialnega prava ni neutemeljen. Sodišče prve stopnje je ob izkazanem dejanskem stanju, ki ga v tem postopku ni dopustno izpodbijati, to je, da je toženec storitev naročil v svojem imenu, tožnica pa je naročeno storitev opravila, pravilno uporabilo pravno podlago podjemne pogodbe (619. člen Obligacijskega zakonika – OZ) ter pravilno odločilo, da je toženec naročeno storitev dolžan plačati. Toženčevo sklicevanje na v pritožbi navedene zakone in pravilnike je ob povedanem neutemeljeno. Toženec te predpise tudi napačno razlaga, ko v pritožbi navaja, da posla ni mogel naročiti, ker nima takšnih pooblastil v zakonu in pogodbi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo, da je za sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami v imenu in za račun etažnih lastnikov pooblaščen upravnik. Toženec naročila storitve v imenu etažnih lastnikov res ni mogel podati, saj ni imel pooblastila, a ga je podal v svojem imenu in za svoj račun, zato mora opravljeno storitev tudi poravnati.

6. Pritožbeni očitek, da toženec ni naročil opravljene storitve, to je strojnega čiščenja kanala, ampak je naročil čiščenje odtoka v kopalnici svojega stanovanja, se nanaša na ugotavljanje dejanskega stanja in je nedopusten. A je treba dodati, da je tudi neutemeljen, saj iz delovnega naloga in potrdila o opravljeni storitvi (A2) izhaja, da je bilo izvedeno strojno čiščenje kanala, kar je toženec tako na nalogu kot na potrdilu potrdil s svojima podpisoma. Delovne naloge za dela na večstanovanjskem objektu praviloma res podpisuje upravnik ali oseba po njegovem pooblastilu (npr. hišnik), a le za tiste storitve, ki jih je upravnik v imenu etažnih lastnikov naročil. Ker je sporno storitev naročil toženec v svojem imenu in za svoj račun, delovni nalog in potrdilo o opravljeni storitvi predstavljata veljavno podlago za izstavitev računa in so nasprotne pritožbene trditve neutemeljene. Iz tega razloga so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da toženca lahko bremeni le strošek sorazmeren njegovemu lastniškemu deležu. V zvezi s tem mu je sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da bo lahko, če gre za skupen strošek na podlagi del, s katerimi ni bilo mogoče odlašati, sorazmerni del uveljavljal od preostalih etažnih lastnikov oziroma iz skupnih sredstev, ne more pa se na na delitev stroškov sklicevati v razmerju do tožnice, pri kateri je storitev svojevoljno naročil.

7. Ker niso podani niti uveljavljani, niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v celoti potrdilo (353. člen ZPP).