Appeal dismissed; court rejects separate assessment of success basis and amount for cost allocation.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's request to recalculate litigation costs based on a separate assessment of success regarding the claim's basis versus its amount. The appellant argued that because the claim's foundation was heavily contested and required extensive evidence, they should be awarded 70% of the costs while the respondent received only 30%. The court rejected this, noting that while separate assessment is theoretically possible, it is an exception reserved for cases where the basis determination incurred significant costs like expert witnesses, which was not the case here. Consequently, the court applied the standard rule that the party losing the main claim bears the costs, upholding the first-instance decision.
Legislator headnote
AI generated154. člen ZPP; 365. člen ZPP: The general rule that litigation costs are borne by the unsuccessful party applies even in partial success, and separate assessment of success by basis and amount is an exceptional measure limited to cases where determining the basis incurred significant costs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (stroškovni izrek) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Teorija in sodna praksa sicer dopuščata vrednotenje uspeha v pravdi ločeno po temelju in po višini, vendar tak način sodna praksa dopušča izjemoma v odškodninskih sporih v primerih, ko se zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški (npr. ogled, postavitev izvedenca).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo plačilo zneska 3.318,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2016 (I. točka izreka). V presežku, za znesek 4.939,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2016, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 428,28 EUR s pp (III. točka izreka).
2. Zoper stroškovno odločitev sodbe se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Meni, da bi moralo sodišče stroške postopka odmeriti po metodi, po kateri se uspeh strank ovrednoti ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov. V obravnavanem primeru je bil namreč od samega začetka sporen temelj tožbenega zahtevka, ki mu je tožena stranka ugovarjala v vseh vlogah, vključno z odgovorom na tožbo. V zvezi s temeljem postopka je tekel tudi obsežen dokazni postopek. Glavna obravnava, ki je bila 13. 9. 2018, je trajala 2 uri in 55 minut in je bila v celoti namenjena dokazovanju temelja tožbenega zahtevka. Tožeča stranka zato meni, da je v konkretnem primeru uspela v 70%, tožena pa v 30%. Predlaga, da sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem delu ustrezno spremeni.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.
5. Kot temeljno merilo, kdo v končni posledici nosi stroške postopka, je predviden kriterij uspeha strank v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku (154. člen ZPP). Pravilo, da je dolžnost povrnitve pravdnih stroškov odvisna od uspeha v pravdi se uporablja tudi, če stranka v pravdi deloma uspe. Teorija in sodna praksa sicer dopuščata vrednotenje uspeha v pravdi ločeno po temelju in po višini, vendar tak način sodna praksa dopušča izjemoma v odškodninskih sporih v primerih, ko se zaradi ugotavljanja temelja nastali znatni pravdni stroški (npr. ogled, postavitev izvedenca) 1 . V konkretnem primeru se je s pomočjo izvedenca ugotavljala le višina tožbenega zahtevka. Ugotavljanja temelja zahtevka na naroku, pa čeprav ta traja 2 uri in 55 minut, za navedeno izjemo ne zadošča.
6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (stroškovna odločitev) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
1 Glej Nina Betteto; Pravdni postopek, Uradni list RS, GV Založba, 2006, 2. knjiga, stran 31.