Supreme Court dismisses appeal request for inadmissibility due to lack of specific legal reasoning against lower court's decision.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Predlog, ki ne vsebuje kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče določeno vprašanje rešilo nezakonito, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je nepopoln.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče je s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Kranj, št. 140-15/2019-8 z dne 7. 5. 2019, s katerim je navedeni organ odločil, da se tožnici ne prizna pravica do družinske invalidnine, saj ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih pogojev za pridobitev pravice do družinske invalidnine, tj. da jo je preminuli vojni invalid preživljal zadnje leto pred svojo smrtjo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je tožničino pritožbo z odločbo, št. 14000-43/2019/2 z dne 2. 8. 2019, zavrnilo.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnica (v nadaljevanju: predlagateljica) vložila predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni popoln.

4. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila. Vsa tri vprašanja, ki jih zastavlja, so postavljena splošno in nekonkretizirano. Tako v zvezi s 1. in 2. vprašanjem, ki se nanašata na uporabo instituta exceptio illegalis, v predlogu ni konkretnega pojasnila, zakaj je napačno stališče v sodbi Upravnega sodišča, da Pravilnik o opredelitvi pogoja preživljanja družinskih članov (v nadaljevanju Pravilnik) dopustno razčlenjuje pojem "preživljanja" iz 9. člena Zakona o vojnih invalidih (v nadaljevanju ZVojI) oziroma zakaj 2. točka prvega odstavka 1. člena Pravilnika, ki po vsebini napotuje na ugotavljanje finančnih zmožnosti preživelega zakonca, ne pomeni le podrobnejše določitve načina ugotavljanja izpolnjevanja zakonskega pogoja preživljanja med zakoncema (torej obstoj preživninskega razmerja med njima). Predlagateljica le trdi, da Pravilnik s tem določa strožji pogoj, kot ga je predvidel ZVojI. V čem naj bi bila ta strogost (oziroma drugačnost, kar bi lahko pomenilo, da gre za drug pogoj, kot ga je določil zakon in torej za samostojno urejanje pravice), pa ne razloži. Zgolj prepis vsebine določb ZVojI in Pravilnika ter splošnih stališč Ustavnega stališča o vsebini legalitetnega načela iz drugega odstavka 120. člena Ustave v ta namen ne zadošča. Predlagateljica niti v zvezi s 3. vprašanjem oziroma njegovimi podvprašanji ne pove, zakaj gre pri vdovah po ZPIZ-2, ki so upravičene do vdovske pokojnine, in vdovah po ZVojI, ki so upravičene do družinske invalidnine, za nedopustno različno obravnavanje. Očita sicer, da se Upravno sodišče ni opredelilo do njenih navedb o primerljivosti navedenih pravnih stanov, vendar se vprašanja v tem sklopu ne nanašajo na zatrjevano procesno napako premalo obrazložene sodbe. Na drugi strani v predlogu ni obrazložitve, zakaj je stališče, da ne gre za primerljive situacije, napačno.

6. Predlog, ki ne vsebuje kratke obrazložitve, zakaj je Upravno sodišče določeno vprašanje rešilo nezakonito, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je nepopoln.

7. Vrhovno sodišče ga je zato v skladu s pooblastilom iz šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.