Appeal allowed due to contradiction between judgment text and reasoning regarding debt amount calculation.

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da znaša upnikova terjatev 7.058,13 EUR, iz obrazložitve v 15. točki pa je razvidno, da je ta terjatev nižja in da je v izreku navedeni znesek previsok, saj delna plačila predmetne terjatve v letu 2016 in 2018 v preračunu navedene višine terjatve niso zajeta. Vsled navedenemu so utemeljeni pritožbeni očitki o obremenjenosti izpodbijanega sklepa s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru dolžnika po izteku roka delno ugodilo in izvršbo, dovoljeno s sklepom I 68/2016 z dne 1. 2. 2016 delno ustavilo tako, da znaša po sklepu o izvršbi I 68/2016 z dne 1. 2. 2016 obveznost dolžnika 7.058,13 EUR. V presežku je ugovor dolžnika zavrnilo.

2. Navedeno odločitev s pravočasno pritožbo izpodbija upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Očita, da je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V zvezi s tem izpostavlja, da je že v odgovoru na ugovor opozarjal, da ni priloženo izvedeniško mnenje izvedenke M. I., ki je bilo podlaga za odločitev Okrajnega sodišča v Banja Luki (sklep opr.

št. 71 0 I 186414 14 I z dne 30. 12. 2019). Poudarja, da se zato ni mogel konkretno opredeliti do dolžnikovih trditev, da je višina izračuna dolga drugačna kot tista, ki sledi iz izdanega pravnomočnega sklepa o izvršbi in je zato z opustitvijo vročitve navedene listine prišlo do kršitve razpravnega načela. Zatrjuje, da obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, saj iz izreka sledi, da je celoten dolg 7.058,13 EUR, medtem ko je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeno, da je to višina dolga, ki ga dolžnik še dolguje, ob upoštevanju dosedanjih plačil.

Pojasnjuje, da je pri določitvi višine terjatve v času vložitve izvršilnega predloga upnik izhajal iz izračuna, ki ga je pripravil izvedenec M. Z. iz B. L. z dne 19. 4. 2015, da je bilo navedeno izvedeniško mnenje priloga predloga za izvršbo, da je bilo dolžniku vročeno hkrati s sklepom o izvršbi ter da bi dolžnik vsled navedenemu zoper sam izračun dolga moral ugovarjati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, vendar sami višini izračuna dolga v ugovoru sploh ni oporekal. V kolikor pa je bilo sodišče prve stopnje drugačnega mnenja, pa pritožba zatrjuje, da bi moralo z vsebino novega izvedeniškega mnenja vsekakor najprej seznaniti upnika in mu dati na razpolago ustrezen rok za izjasnitev.

Ob upnikovem nasprotovanju bi moralo različni izvedeniški mnenji dokazno oceniti, po potrebi pa pred tem izvesti še dodatne dokaze v smeri ugotavljanja prave višine dolga. Ponovno poudarja, da v sodnem postopku pred sodiščem v B. L. upnika nista bila udeležena ter da tuja sodna odločba ni bila priznana skladno s tretjim odstavkom 94. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Zatrjujeta, da izvršilni naslov ni bil spremenjen, razveljavljen ali odpravljen, zato tudi za ustavitev izvršbe ni zakonske podlage. Predlagata ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnik nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vloženim odgovorom.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na vsebino pritožbe šteje, da se upnik pritožuje zgolj zoper zanj neugodni del odločitve v navedenem sklepu 1 , to je zoper delno ugoditev ugovoru po izteku roka (prvi stavek izreka izpodbijanega sklepa).

6. Z izpodbijano odločitvijo je bilo odločeno o dolžnikovem ugovoru po izteku roka. Sklep o izvršbi je bil v konkretni zadevi izdan na podlagi izvršilnega naslova. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti tak ugovor obrazložen, torej mora v njem dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in za ta dejstva predložiti dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ), temelji pa lahko le na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, dolžnik pa ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ).

7. Pritrditi je pritožbenim navedbam, da iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da znaša upnikova terjatev 7.058,13 EUR, iz obrazložitve v 15. točki pa je razvidno, da je v izreku navedeni znesek previsok, saj delna plačila predmetne terjatve v letu 2016 in 2018 v preračunu navedene višine terjatve niso zajeta, tako da je iz obrazložitve razbrati, da je ta terjatev nižja. Vsled navedenemu so pritožbeni očitki o obremenjenosti izpodbijanega sklepa s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ utemeljeni, saj je v sklepu nasprotje med izrekom, kjer je ugotovljena upnikova terjatev na znesek 7.058,13 EUR, in obrazložitvijo, v kateri sodišče prve stopnje navaja, da je ta terjatev zaradi delnih plačil nižja. Zaradi navedenega nasprotja se izpodbijana odločitev ne da preizkusiti.

8. Ker sodišče druge stopnje zaradi narave stvari ne more odpraviti omenjene pomanjkljivosti, je pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (prvi stavek izreka) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo navedeno kršitev odpraviti in ponovno odločiti o utemeljenosti ugovora po izteku roka, pri čemer bo moralo upoštevati določbi 53. in 56. člena ZIZ in ugovor presojati v okviru ugovornih razlogov. Sodišče druge stopnje pa ob razlogih sodišča prve stopnje dodaja, da je sodišče prve stopnje sklep Okrajnega sodišča v Banja Luki, s katerim je dolžnik dokazoval svoje trditve o novi višini dolga, pravilno upoštevalo le kot dokaz, pri ponovni odločitvi o ugovoru po izteku roka pa bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi zahtevo po obrazloženosti ugovora po izteku roka glede opredelitve terjatve (npr. obdobja, na katera se poplačilo nanaša).

9. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Prvi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.