Appeal dismissed; default judgment upheld because enforcement of other claims does not negate default judgment conditions.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana zamudna sodba potrdi.

II. Tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Z navedbo, da je tožnica dobila vtoževane terjatve poplačane v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa iz tega razloga zamudne sodbe sploh ni dopustno izpodbijati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženi stranki naložilo, naj tožnici izplača regres za letni dopust za leto 2018 v znesku 842,79 EUR in za leto 2019 v znesku 147,77 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je obračun davkov in prispevkov. Naložilo ji je še, naj tožnici plača odpravnino v znesku 283,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in odškodnino v znesku 162,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in povrnitev tožničinih pravdnih stroškov v višini 222,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper zamudno sodbo vlaga ugovor (pravilno: pritožbo) tožena stranka. Navaja, da se zaveda, da tožnici pripada regres za leti 2018 in 2019 ter odpravnina. Trdi, da je tožnica navedene zneske že iztožila po sklepu o izvršbi št. VL 48724/2019 Centralnega oddelka za verodostojno listino Okrajnega sodišča v Ljubljani. Navaja, da je bila ta izvršba v celoti poplačana, saj ji je sodišče s poslovnega računa odtegnilo skupno 12.408,72 EUR, torej več, kot tožnici pripada. Glede na to nasprotuje izpodbijanemu sklepu (pravilno: zamudni sodbi).

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo odgovarja in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. ZPP v prvem odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pasivnost tožene stranke je torej eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.

7. Tožena stranka ni v roku odgovorila na tožbo, zato so odločilna dejstva v tem sporu lahko le tista, ki so navedena v tožbi. Ta dejstva je sodišče prve stopnje pravilno povzelo in na podlagi teh dejstev izhaja vtoževana posledica, tj. da je tožena stranka tožnici dolžna plačati zahtevane zneske iz naslova regresa za letni dopust za leti 2018 in 2019, odpravnine ter odškodnine.

8. Z navedbo, da je tožnica dobila vtoževane terjatve poplačane v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa iz tega razloga zamudne sodbe sploh ni dopustno izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP). Ne glede na to pritožbeno sodišče toženi stranki pojasnjuje, da so bile predmet navedenega izvršilnega postopka druge terjatve tožnice do tožene stranke, kar izhaja iz tožbi priloženega predloga za izvršbo z dne 31. 5. 2019 (listina A 6).

9. Ker niso podani niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).