Appeal dismissed because ruling on admissibility of acknowledgment is procedural and not appealable.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's refusal to admit a party's acknowledgment. The appellant argued for a review of procedural violations and misapplication of substantive law, but the court determined that deciding whether to admit an acknowledgment is a procedural matter regarding case management. Consequently, such rulings fall under the exception where no appeal is permitted, rendering the appeal inadmissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generated316. člen ZPP; 270. člen ZPP; 271. člen ZPP; 329. člen ZPP; 363. člen ZPP; 365. člen ZPP: A ruling by a court deciding whether to admit an acknowledgment is a procedural measure concerning the conduct of proceedings and is not subject to appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Vprašanje, ali naj se pripoznava upošteva, je procesno vprašanje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. V predmetni zadevi je s sklepom z dne 19. 11. 2018 sodišče prve stopnje odločilo, da se pripoznava tožene stranke z dne 18. 10. 2018 ne dovoli. Ta sklep je bil zaradi napačne uporabe 316. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zgolj razveljavljen, saj ni bilo potrebe za vrnitev zadeve v nov postopek, ker za izdajo takšnega sklepa v ZPP ni podlage.
2. Z uvodoma navedenim sklepom sodišče prve stopnje (ponovno) ni dovolilo pripoznave tožene stranke z dne 18. 10. 2018.
3. Sklep s pravočasno pritožbo (ponovno) izpodbijata tožnika. Uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. V primeru, ko med pripravami na glavno obravnavo sodišče spozna, da pripoznave ne bo upoštevalo, o tem ne izda posebnega sklepa (drugi odstavek 316. člena ZPP). Sodišče nedovoljeno razpolaganje strank le prezre ter sodbe na podlagi pripoznave ne izda (271. člen ZPP). Povedano še drugače. Sodišče v primeru, ko oceni, da pripoznava ni dovoljena, o zadevi odloči kot da pripoznave ni bilo, pri čemer v končni odločbi pojasni, zakaj sodba na podlagi pripoznave kljub izpolnjenosti potrebnih pogojev ne more predstavljati končne odločitve, torej na podlagi katerih dejstev in materialnega prava pripoznave ni upoštevalo. V odločitvi, da se pripoznava ne dovoli, ni vsebobana odločitev, da se sodba na podlagi pripoznave ne izda.
6. Vprašanje, ali naj se pripoznava upošteva, je torej procesno vprašanje. Od odgovora na to vprašanje je odvisno zgolj nadaljnje postopanje sodišča, ali bo izdalo sodbo na podlagi pripoznave, ali ne (271. člen ZPP). Na svoj sklep, da se pripoznava ne upošteva, sodišče ni vezano (tretji odstavek 329. člena ZPP). Zato lahko kljub sprejemu takega sklepa v nadaljevanju postopka še vedno izda sodbo na podlagi pripoznave. Če sodišče tak sklep že izda (čeprav načeloma izdaja takega sklepa niti nima kakšnega smisla), s tem reši zgolj vprašanje upoštevanja (dovolitve) toženkine pripoznave. Vprašanje, zakaj ni bila izdana sodbe na podlagi pripoznave, z izdajo takšnega sklepa ni rešeno. Razlogi, s katerimi je prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu utemeljilo, zakaj ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave, zato niti niso bistveni.
7. Glede na to, da je z izpodbijano odločitvijo rešeno vprašanje vodstva postopka (20. točka prvega odstavka 270. člena ZPP), zoper odločbe, izdane med pripravami na obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka pa ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP), pritožba ni dovoljena (prvi odstavek 363. člena ZPP). Zato jo je bilo potrebno zavreči (1. točka 365. člena ZPP).
8. Nazadnje velja ponovno izpostaviti, da mora bo moralo sodišče prve stopnje v primeru, v kolikor bo v predmetni zadevi odločilo meritorno, svoje odločitve, da pripoznave ne dovoli, pa ne bo spremenilo, v končni odločbi utemeljiti, zakaj sodbe na podlagi pripoznave ni izdalo, torej iz katerih razlogov je spoznalo, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.