Appeal dismissed; court fees apply to all labor dispute claims unless law states otherwise.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje se na podlagi prvega odstavka 2. člena ZST-1 v postopkih o delovnih in socialnih sporih takse plačujejo, razen če gre za posamezne vrste postopkov o delovnih in socialnih sporih, ko zakon določa drugače. Tožnik je poleg zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja uveljavljal še druge zahtevke o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja in sicer zahtevke nepremoženjske narave (zahtevek za sklenitev pogodbe s točno določeno vsebino in zahtevek za izvedbo postopka pred komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi), kot tudi zahtevke premoženjske narave (plačilo 9.000,00 EUR zaradi prikrajšanja iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja ter 40.000,00 EUR iz naslova odpravnine).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep z dne 16. 9. 2019, s katerim je odločilo, da se ugovor tožnika zoper plačilni nalog z dne 16. 7. 2019 zavrne (I. točka izreka). V nadaljevanju je odločilo, da je tožnik dolžan plačati sodno takso na podlagi plačilnega naloga z dne 16. 7. 2019 v roku 15 dni od vročitve tega sklepa (II. točka izreka).

2. Tožnik je vložil pritožbo zoper sklep in navedel, da je sodišče dne 4. 7. 2019 izdalo sklep in sodbo presenečenja, ki se nanaša na njegov tožbeni zahtevek. Navedel je, da je podal vlogo Varuhu človekovih pravic RS. Sodišče v sklepu in sodbi z dne 4. 7. 2019 navaja, da je tožena stranka že realizirala njegove pravice iz invalidskega zavarovanja, ki izvirajo iz dopolnilnega izvedenskega mnenja. Sodišče je odločalo mimo njegovega tožbenega zahtevka. Navaja, da umika vsa pisanja, ki jih sodišče (mimo dejanske vsebine njegovih pisanj) obravnava kot vloge, s katerim naj bi po zatrjevanju sodišča zahteval realizacijo pravic iz invalidskega zavarovanja. Glede na to, da je sodišče odločalo mimo njegovega tožbenega zahtevka, je plačilni nalog z dne 16. 7. 2019 vrnil sodišču, saj taksna obveznost za tožbeni zahtevek, ki ga ni vložil ni nastala. Glede na navedeno je sklep sodišča z dne 16. 9. 2019 vrnil sodišču in ga v celoti zavrača.

3. Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je pritožbeno sodišče sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka, pravilno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sklep in sodba I Pd 1990/2017 z dne 4. 7. 2019 postala pravnomočna dne 20. 10. 2019, kot to izhaja iz predloženega spisa. Tožnik v predmetni zadevi vlaga vrsto vlog oziroma pritožb, pri čemer pritožbeno sodišče odloča o sklepu z dne 16. 9. 2019, in ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je ugovor tožnika zoper plačilni nalog z dne 16. 7. 2019 zavrnilo in odločilo, da je dolžan plačati sodno takso na podlagi plačilnega naloga. Tožnikove navedbe, da je sodišču vrnil sklep o odmeri sodne takse iz razloga, ker sodišče ni odločalo o njegovem tožbenem zahtevku niso utemeljene, pri čemer pritožbeno sodišče kot že navedeno izrecno navaja, da je sodišče izdalo sklep in sodbo z dne 4. 7. 2019, ki je kot že navedeno dne 20. 10. 2019 postala pravnomočna.

6. Navedeni pritožbeni ugovor zoper sklep z dne 16. 9. 2019 ni utemeljen. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje se na podlagi prvega odstavka 2. člena ZST-1 v postopkih o delovnih in socialnih sporih takse plačujejo, razen če gre za posamezne vrste postopkov o delovnih in socialnih sporih, ko zakon določa drugače. Tožnik je poleg zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja uveljavljal še druge zahtevke o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja in sicer zahtevke nepremoženjske narave (zahtevek za sklenitev pogodbe s točno določeno vsebino in zahtevek za izvedbo postopka pred komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi), kot tudi zahtevke premoženjske narave (plačilo 9.000,00 EUR zaradi prikrajšanja iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja ter 40.000,00 EUR iz naslova odpravnine).

7. Tako taksna obveznost za zahtevke nepremoženjske narave za postopek pred sodiščem znaša 41,00 EUR (tar. št. 2211). Za zahtevke premoženjske narave pa glede na uveljavljeni tožbeni zahtevek v višini 9.000,00 EUR in v višini 40.000,00 EUR znaša upoštevaje skupno vrednost 49.000,00 EUR skupaj 670,00 EUR, pri čemer je zavezanec za plačilo sodne takse tožnik. Kot je navedlo že pravilno sodišče prve stopnje se tožnikovi ugovori nanašajo na vsebinski del postopka, ki pa je že pravnomočno rešen. Tako so neutemeljene vse pritožbene navedbe tožnika v zvezi s samim meritornim odločanjem o njegovem tožbenem zahtevku in pritožbeno sodišče odloča le o sklepu z dne 16. 9. 2019, pri čemer je tožnik dolžan plačati taksno obveznost na podlagi ZST-1.

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v 365. členu ZPP.