Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep I Ip 934/2020 ECLI:SI:VSMB:2021:I.IP.934.2020 AI generated

Appeal dismissed; mortgagor pays enforcement costs only for specific property sale proceedings, not general debt enforcement.

Case Number VSM Sklep I Ip 934/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's rejection of enforcement proceedings. The creditor argued that the new mortgagor should bear all enforcement costs, citing judicial practice, but the court found the appeal unfounded. The court ruled that the new mortgagor is liable only for costs related to the specific property sale procedure, while the original debtor remains responsible for general debt enforcement costs.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), drugi odstavek 24. člena; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), prvi odstavek 165. člena in drugi odstavek 350. člena: A new mortgagor entering a specific enforcement proceeding is liable only for costs directly related to that property sale, whereas the original debtor retains liability for general enforcement costs.

Keywords

AI generated
mortgage enforcement costs new mortgagor liability property sale proceedings enforcement objection judicial economy principle

Cited Legislation

AI generated
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), drugi odstavek 24. člena
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), prvi odstavek 165. člena
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 350. člena
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 15. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se v II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Hipotekarni dolžnik mora povrniti upniku izvršilne stroške, a v postopku, kjer je vstopil namesto predhodnih dolžnikov. Ker vstopi hipotekarni dolžnik kot novi lastnik v postopek le v obsegu, ki se nanaša na konkretno nepremičninsko izvršbo, pa je dolžan kriti le izvršilne stroške, ki se nanašajo na postopek prodaje nepremičnine. Glavni dolžnik še naprej ohrani svoj dolžniški položaj glede stroškov, ki so mu bili naloženi v plačilo, in upnik lahko zahteva plačilo v izvršbi zoper njega še naprej z izvršilnimi sredstvi in predmeti, ki so njegova last.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na nepremičninsko izvršbo (I. točka izreka), v ostalem pa ga zavrnilo (II. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi zoper II. točko izreka navaja, da mora hipotekarni dolžnik enako kot glavni dolžnik plačati izvršilne stroške. Sklicuje se na sodno prakso. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je upnik v ločenem postopku predlagal izvršbo za izvršilne stroške, ki so nastali v izvršilnem postopku I 1241/2018, ki je še v teku zoper v tem postopku navedenega dolžnika kot hipotekarnega dolžnika.

5. Odločitev sodišča prve stopnje, da zavrne upnikov predlog za izvršbo, je pravilna, a iz drugih razlogov, kot jih je samo navedlo.

6. Bistveno ni vprašanje, ali je zoper dolžnika dopustna le nepremičninska izvršba, kot navaja sodišče prve stopnje, ampak s čim razpolaga upnik kot podlago predlagane izvršbe. Upnik je predlagal izvršbo zoper S.Š., iz predloženih izvršilnih naslovov pa izhajajo le upnikove terjatve do dolžnikov P. d.o.o., A.Š. in A.Š. Upnik sicer lahko predlaga izvršbo tudi zoper osebo, ki ni navedena v izvršilnem naslovu, če nasledstvo izkaže s kvalificirano listino (drugi odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

7. Upnik je priložil sklep I 1241/2018 z dne 12. 5. 2020, iz katerega pa izhaja le odločitev o vstopu S.Š. v položaj dolžnikov A.Š. in A.Š. v konkretnem postopku. Gre za procesni sklep, ki glede na objektivne meje pravnomočnosti učinkuje le znotraj postopka, kjer je bil izdan, ne pa tudi širše.

8. Upnik po pojasnjenem ni izpolnil zakonskih pogojev, da bi lahko terjatve uveljavljal v obravnavanem ločenem postopku. Pri tem je taka pot tudi v očitnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, saj se brez potrebe dodatno obremenjuje sodišče z novim postopkom za stransko terjatev, pri tem pa le povzročajo dodatni stroški.

9. Sodišče druge stopnje še dodaja, da s strani upnika navedena sodna praksa sicer potrjuje, da mora tudi hipotekarni dolžnik povrniti upniku izvršilne stroške, a v postopku, kjer je vstopil namesto predhodnih dolžnikov. Ker vstopi hipotekarni dolžnik kot novi lastnik v postopek le v obsegu, ki se nanaša na konkretno nepremičninsko izvršbo, pa je dolžan kriti le izvršilne stroške, ki se nanašajo na postopek prodaje nepremičnine. Glavni dolžnik še naprej ohrani svoj dolžniški položaj glede stroškov, ki so mu bili naloženi v plačilo, in upnik lahko zahteva plačilo v izvršbi zoper njega še naprej z izvršilnimi sredstvi in predmeti, ki so njegova last. Po pojasnjenem hipotekarni dolžnik ne krije izvršilnih stroškov, ki se nanašajo na izvršbo, ki ni v zvezi z njegovo nepremičnino.

10. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in v II. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik ob neuspehu sam krije priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).