Appeal dismissed; court corrected low property value to determine jurisdiction under ZPP Art. 44(3).

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Kadar stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta, ima sodišče korektivno dolžnost, da na primeren način preveri in določi pravo vrednost spornega predmeta oziroma (nedenarnega) zahtevka (tretji odstavek 44. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo vrednost spornega predmeta na 250 EUR (I. točka izreka), odločilo, da Okrožno sodišče v Kranju ni stvarno pristojno za odločanje o zadevi (II. točka izreka) in da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Škofji Loki kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da GURS ne more oceniti vsakega zemljišča po metodah, ki jih uporablja. Res gre za 30 m2 zemljišča, ki je kategorizirano kot kmetijsko zemljišče, vendar glede tega zemljišča teče spor že od leta 1978 dalje. Noben razumen človek se ne bi pravdal 42 let za zemljišče, ki je vredno 250 EUR. Že samo pravdni stroški so ta znesek presegli. Gre za pas zemljišča, ki omogoča tožeči stranki širjenje njene proizvodne linije. Če bi bil ta pas zemljišča za toženo stranko res vreden le 161 EUR, bi ga tožeča stranka že pred 42-mi leti odkupila. Pas zemljišča je med strankama in nasploh vreden več kot 20.000 EUR in je zato pristojnost okrožnega sodišča v tožbi pravilno opredeljena.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama teče spor o lastništvu nepremičnine, vrednost spora pa je tožnik v tožbi označil na 21.000 EUR. Na ugovor toženca v odgovoru na tožbo je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom določilo, da znaša vrednost spornega predmeta 250 EUR in odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o zadevi ter da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Škofji Loki, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

6. Kadar stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta, ima sodišče korektivno dolžnost, da na primeren način preveri in določi pravo vrednost spornega predmeta oziroma (nedenarnega) zahtevka (tretji odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Na podlagi citiranega določila sodišče presoja vrednost spornega predmeta v primeru, če se zaradi očitno previsoke ali prenizko napovedane vrednosti spora zastavlja vprašanje stvarne pristojnosti.

7. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko se je (še) pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričalo o pravilnosti navedene vrednosti, saj je tožena stranka v odgovoru na tožbo očitala, da je tožeča stranka navedla očitno previsoko vrednost spornega predmeta, da bi se izognila obravnavanju pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki.

8. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega, da je vrednost spornega predmeta 21.000 EUR, ki jo je tožnik navedel v tožbi, očitno previsoka. Tožnik s tožbo zahteva ugotovitev lastninske pravice na parc. št. ..., k. o. ..., ter izročitev te nepremičnine v posest tožeči stranki. Prvostopenjsko sodišče je vpogledalo v ocenjeno vrednost nepremičnine po podatkih GURS, na portal Prosto (priloga B3) in naredilo primerjavo cene vrednosti primerljivih kmetijskih zemljišč na območju Š. na Portalu www.nepremičnine.net (priloga C1). Ugotovilo je, da je po oceni GURS-a nepremičnina vredna 161 EUR, primerljiva kmetijska zemljišča na območju Š. pa se prodajajo po ceni 9,20 EUR za m2. Za potrebe postopka je ocenilo vrednost sporne nepremičnine na 250 EUR.

9. Tožeča stranka na ugovor tožene stranke o napačno ocenjeni vrednosti spornega predmeta ni podala nobenih navedb. Navedbe o dolgotrajnosti pravdnih postopkov v zvezi s spornim zemljiščem ter visokih pravdnih stroškov je podala šele v pritožbi, ko je prvostopenjsko sodišče korekturno dolžnost že opravilo in na primeren način preverilo in določilo pravo vrednost spornega predmeta tudi po oceni pritožbenega sodišča. Pritožbene navedbe o dolgotrajnosti postopka in visokih pravdnih stroškov niso relevantne in ugotovitev prvostopenjskega sodišča niti ne morejo spremeniti.

10. Ob ugotovitvi, da znaša vrednost spornega predmeta 250 EUR, je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev, da okrožno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi (32. člen ZPP) in odločitev, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu sodišču v Škofji Loki.

11. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).