Supreme Court transfers enforcement case to Maribor due to conflict of interest with court assistant.

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dolžnica je namreč v svaštvenem razmerju s sodniško pomočnico, ki delo opravlja ravno na izvršilnem oddelku, kjer se odvija obravnavani postopek. Gre za majhen kolektiv in dela, kot navaja stvarno in krajevno pristojno sodišče v predlogu, ni mogoče organizirati tako, da sodniška pomočnica ne bi prišla v stik z obravnavano zadevo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrajnim sodiščem v A. je v teku izvršilni postopek zaradi izterjave 302,30 EUR.

2. Okrajno sodišče v A. je podalo predlog, da se na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) krajevna pristojnost za odločanje v zadevi prenese na drugo stvarno pristojno sodišče. Tehtnost razloga je utemeljilo s tem, da je na tem sodišču kot sodniška pomočnica zaposlena dolžničina sorodnica. Predlagatelj pojasnjuje, da je sodniška pomočnica z dolžnico v sorodstvenem razmerju svaštva, in sicer je dolžnica sestra moža sodniške pomočnice (torej njena svakinja). Takšno sorodstveno razmerje predstavlja po 70. členu ZPP razlog za izločitev sodnika. Navedeno po mnenju predlagatelja smiselno velja tudi za sodniške pomočnike, čeprav 75. člen ZPP (ki to smiselno določa za strokovne sodelavce in zapisnikarje) tega izrecno ne določa. Ker pa gre za majhno sodišče (s 15 zaposlenimi), na izvršilni oddelek pa je poleg sodniške pomočnice razporejena le še vpisničarka, pri čemer se medsebojno v celoti nadomeščata, dela ni mogoče organizirati tako, da sodniška pomočnica ne bi prišla v stik z obravnavano zadevo, ob tem pa je treba izključiti vsakršen dvom strank v sodišče ter izključiti okoliščine morebitnega nastanka nepravilnosti pri obravnavi spisov.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera 1 .

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedel predlagatelj, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Dolžnica je namreč v svaštvenem razmerju s sodniško pomočnico, ki delo opravlja ravno na izvršilnem oddelku, kjer se odvija obravnavani postopek. Gre za majhen kolektiv in dela, kot navaja stvarno in krajevno pristojno sodišče v predlogu, ni mogoče organizirati tako, da sodniška pomočnica ne bi prišla v stik z obravnavano zadevo 2 .

6. Po oceni Vrhovnega sodišča je zato podan razlog za delegacijo pristojnosti. Ker je predlog utemeljen, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Mariboru.

1 Glej sklep Vrhovnega sodišča I R 165/2019 z dne 9. 12. 2019 in tam navedeno sodno prakso.

2 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča I R 96/2020, I R 93/2020, I R 36/2020 in ostale.